Evropsko računsko sodišče je objavilo ugotovitve pregleda evropskih elektroenergetskih omrežij, iz katerih izhaja, da trenutna hitrost načrtovanih naložb v omrežja ne ustrezna dejanskim potrebam, ki bi sledile napovedanemu povečanemu povpraševanju po električni energiji in ciljem energetskega prehoda. Kot je dejala Keit Pentus-Rosimannus, članica Evropskega računskega sodišča, pristojna za ta pregled, je skoraj polovica evropskih distribucijskih vodov starih več kot 40 let, pri čemer se pričakuje, da se bo povpraševanje po električni energiji v EU do leta 2050 več kot podvojilo, zato so znatne naložbe v omrežje neizogibne. Pri tem pa je treba uporabiti vsa orodja, ki so na voljo, da se zmanjšajo naložbene potrebe, od novih tehnologij, rešitev za shranjevanje in bolj prilagodljivih omrežij.
V Evropskem računskem sodišču ob tem izpostavljajo, da so obsežne naložbe v omrežje bistvenega pomena za posodobitev starajočega se elektroenergetskega omrežja EU in za podporo prehodu z ogljične na zeleno energijo. Kot ugotavljajo v pregledu, naj bi po aktualnih napovedih naložbe v evropsko omrežje med letoma 2024 in 2050 znašale 1.871 milijard evrov, kar je precej pod oceno Evropske komisije, ki kaže, da bi morale naložbe v omrežja do leta 2050 znašati med 1.994 in 2.294 milijardami evrov. Poglavitne ovire za izpolnitev zastavljenih načrtov naj bi po mnenju Evropskega računskega sodišča bile slabo načrtovanje omrežja, dolgotrajni postopki izdaje vseh potrebnih dovoljenj, nasprotovanja javnosti, težave z dobavo vseh potrebnih elementov in naprav in nenazadnje tudi pomanjkanje kvalificirane delovne sile.
Revizorji ob tem opozarjajo tudi na blažilne ukrepe, pri čemer lahko optimizacija elektroenergetskega sistema pomaga zmanjšati potrebe po naložbah. Potrebe po obsežnih širitvah omrežja je mogoče zmanjšati tudi s prožnejšim prilagajanjem dnevnim, tedenskim in sezonskim nihanjem porabe in proizvodnje energije, veliko priložnosti pa ponuja tudi tehnologija ( npr. z razvojem in razširjanjem novih rešitev za shranjevanje), čeprav so nekatere tehnične rešitve še vedno precej drage. Znatno bi k zmanjšanju potreb po naložbah v omrežje lahko pripomogla tudi krepitev medsebojnih povezav med različnimi državami EU. Pri odpravljanju konic pa lahko pomagajo tudi naprave, kot so denimo pametni števci, pri čemer pa je njihova uvedba v nekaterih državah članicah še vedno prepočasna. V Evropskem računskem sodišču še navajajo, da v teh procesih lahko pomembno vlogo igrajo tudi odjemalci, ki proizvajajo električno energijo na lokalni ravni, in energetske skupnosti, ki električno energijo proizvajajo in porabljajo skupaj.