Evropska komisija predstavila nabor ukrepov za reševanje izjemnih razmer ob višanju cen energentov.
Evropska komisija je sprejela sporočilo o cenah energije, s katerim želi obravnavati izjemno poviševanje svetovnih cen energije, ki naj bi trajalo celotno zimo, ter pomagati evropskim državljanom in podjetjem. Ta vključuje nabor orodij, ki jih lahko EU in njene države članice uporabijo za obravnavo neposrednega učinka trenutne rasti cen in dodatno okrepitev odpornosti na prihodnje šoke. Kratkoročni nacionalni ukrepi vključujejo nujno dohodkovno podporo gospodinjstvom, državno pomoč za podjetja in ciljno znižanje davkov. Komisija bo prav tako podpirala naložbe v obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost, preučila možne ukrepe v zvezi s shranjevanjem energije in kupovanjem rezervnih zalog zemeljskega plina ter ocenila trenutno zasnovo trga z električno energijo. Trenutni dvig cen zahteva hiter in usklajen odziv. Obstoječi pravni okvir EU in njenim državam članicam omogoča, da sprejmejo ukrepe za obravnavo neposrednih učinkov na odjemalce in podjetja.
Prednost je treba dati ciljno usmerjenim ukrepom, ki lahko hitro ublažijo vpliv dviga cen na ranljive odjemalce in mala podjetja. Te ukrepe bi moralo biti mogoče spomladi, ko naj bi se razmere stabilizirale, zlahka prilagoditi. Naš dolgoročni prehod na čistejše vire energije in naložbe vanje ne bi smeli biti ovirani.
Začrtane smernice za ublažitev dviga cen
V okviru takojšnjih ukrepov za zaščito potrošnikov in podjetij je nujno treba zagotoviti pomoč za energijsko revnim odjemalcem, na primer z boni ali delnimi plačili računov, ki se lahko krijejo s prihodki iz sistema EU za trgovanje z emisijami. Možna je odobritev začasnih odlogov plačila računov ter vzpostavitev zaščitnih ukrepov za preprečevanje odklopov iz omrežja. Možno je zagotoviti začasno, ciljno znižanje davčnih stopenj za ranljiva gospodinjstva ter pomoč podjetjem ali panogam v skladu s pravili EU o državni pomoči. Okrepiti je treba mednarodni doseg na področju energije, da se zagotovi preglednost, likvidnost in prožnost mednarodnih trgov. Potrebno je raziskati morebitna protikonkurenčna ravnanja na energetskem trgu in Evropski organ za vrednostne papirje in trge pozvati, naj še okrepi spremljanje razvoja na trgu ogljika. Treba je omogočiti olajšati širši dostop do sporazumov o nakupu električne energije iz obnovljivih virov in te sporazume podpreti s spremljajočimi ukrepi.
Prehod na čisto energijo je najboljše zavarovanje pred prihodnjimi cenovnimi šoki in ga je treba pospešiti. EU bo še naprej razvijala učinkovit energetski sistem z visokim deležem energije iz obnovljivih virov. Cenejši obnovljivi viri energije imajo vse pomembnejšo vlogo v oskrbi električnega omrežja in določanju cene, vendar v obdobju večjega povpraševanja še vedno potrebujemo druge vire energije, vključno s plinom. Kadar se uporablja plin, ta po trenutni zasnovi trga še vedno določa skupno ceno električne energije, saj vsi proizvajalci prejmejo enako ceno za enak proizvod – električno energijo. Obstaja splošno soglasje, da je sedanji model mejnega oblikovanja cen še vedno najučinkovitejši, vendar je potrebna nadaljnja analiza. Kriza je opozorila tudi na pomen skladiščenja za dobro delovanje trga plina v EU. EU ima trenutno skladiščne zmogljivosti za več kot 20 odstotkov letne porabe plina, vendar vse države članice nimajo skladiščnih zmogljivosti, prav tako pa imajo različne ravni uporabe in obveznosti skladiščenja.
Srednjeročni ukrepi za razogljičen in odporen energetski sistem vsebujejo okrepitev naložb v obnovljive vire energije, prenove in energijsko učinkovitost ter pospešiti dražbe in postopke izdaje dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov.
Razviti je treba zmogljivosti za shranjevanje energije, da se podpre vse večji delež energije iz obnovljivih virov, vključno z baterijami in vodikom. ACER naj preuči koristi in slabosti obstoječe zasnove trga z električno energijo in po potrebi Komisiji predlaga ustrezna priporočila.
Razmisliti je treba o reviziji uredbe o zanesljivosti oskrbe, da bi tako zagotovili učinkovitejše skladiščenje plina v Evropi ter preučiti morebitnih koristi prostovoljnega skupnega javnega naročanja rezervnih zalog plina s strani držav članic. Vzpostaviti bi bilo treba nove čezmejne regionalne skupine za tveganja v zvezi s plinom, da bi analizirale tveganja in svetovale državam članicam pri zasnovi njihovih nacionalnih preventivnih načrtov in načrtov za izredne razmere. Treba bi bilo okrepiti vlogo odjemalcev na trgu energije, in sicer tako, da se jim omogoči izbor in zamenjavo dobaviteljev, proizvodnjo lastne električne energije in pridružitev energetskim skupnostim.
Na voljo so ukrepi, ki bodo pomagali pri hitrem odzivu na trenutno rast cen energije, ki je posledica izrednih globalnih razmer. Prav tako bodo prispevali k cenovno dostopnemu, pravičnemu in trajnostnemu energetskemu prehodu za Evropo ter večji energetski neodvisnosti. Naložbe v obnovljive vire in energijsko učinkovitost ne bodo le zmanjšale odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv, temveč tudi zagotovile ugodnejše veleprodajne cene energije, ki bodo odpornejše na globalne motnje v oskrbi. Prehod na čisto energijo je najboljše zavarovanje pred cenovnimi šoki v prihodnosti in ga je treba pospešiti, in sicer tudi zaradi varovanja podnebja.
Glavni krivec za rast cen okrevanje gospodarstva po pandemiji
Kot je znano, se EU, tako kot mnoge druge regije na svetu, trenutno sooča z veliko rastjo cen energije. To je predvsem posledica povečanega svetovnega povpraševanja po energiji, zlasti po plinu, v času, ko se gospodarsko okrevanje po vrhuncu pandemije koronavirusa pospešuje. Tudi evropska cena ogljika se je v letu 2021 močno zvišala, vendar manj kot cena plina. Učinek zvišanja cen plina na ceno električne energije je devetkrat večji od učinka zvišanja cen ogljika. Evropska komisija se je obširno posvetovala o ustreznem odzivu na trenutne razmere in je sodelovala v razpravah o tem vprašanju z Evropskimi poslanci in ministri v Svetu EU, hkrati pa se je obrnila tudi na industrijo in mednarodne dobavitelje energije. Več držav članic je že napovedalo nacionalne ukrepe za ublažitev dviga cen, druge pa od komisije pričakujejo smernice o tem, katere ukrepe lahko sprejmejo. Nekateri mednarodni partnerji so že nakazali načrte za povečanje dobave energije v Evropo.
Evropska komisarka za energijo Kadri Simson bo sporočilo in nabor orodij danes predstavila Evropskih poslancem, 18. oktobra pa ministrom za energijo. Evropski voditelji bodo nato o cenah energije razpravljali na prihodnjem zasedanju Evropskega sveta, ki bo 21. in 22. oktobra. To sporočilo je prispevek Evropske komisije k stalni razpravi med oblikovalci politik EU. Komisija bo o tej pomembni temi nadaljevala izmenjavo mnenj z nacionalnimi upravami, industrijo, skupinami odjemalcev in mednarodnimi partnerji ter se je pripravljena odzvati na morebitne dodatne zahteve držav članic.