Na trgu električne energije se je v letu 2020 tržni delež največjega proizvajalca razlikoval po državah članicah EU. Največji delež je imel Ciper (100 odstotkov), kjer je v nacionalni proizvodnji električne energije prevladovala ena sama elektroenergetska družba. Sledijo Francija (78 odstotkov), Hrvaška (76 odstotkov) in Češka (71 odstotkov).
Na dnu lestvice je bil tržni delež največjega proizvajalca na trgu električne energije manjši od 20 odstotkov v treh državah članicah: v Luksemburgu (18 odstotkov), na Poljskem (17 odstotkov) in v Italiji (16 odstotkov).
V primerjavi z letom 2013 je bil tržni delež največjega proizvajalca na trgu električne energije v letu 2020 v večini držav članic EU nižji. Padec tržnega deleža se je gibal od 40 odstotnih točk v Luksemburgu (po liberalizaciji trga z električno energijo) do ene odstotne točke v Litvi. Nasprotno je na Finskem delež ostal stabilen, povečal pa se je v Bolgariji (za šest odstotnih točk), na Češkem (za štiri-odstotne točke), na Madžarskem (za dve odstotni točki) in v Romuniji (za eno odstotno točko).
Pri uvozu in proizvodnji zemeljskega plina je bil največji tržni delež (100 odstotkov) v Estoniji, na Malti in na Švedskem, kjer je v nacionalni proizvodnji in uvozu zemeljskega plina prevladoval samo en proizvajalec.
Nasprotno pa je imelo največje podjetje za uvoz in proizvodnjo zemeljskega plina najnižjo stopnjo v Španiji (25 odstotkov) in na Češkem (26 odstotkov).
V primerjavi z letom 2013 se je v letu 2020 tržni delež največje družbe za uvoz in proizvodnjo zemeljskega plina zmanjšal v 13 državah članicah. Delež je ostal stabilen na Švedskem (100 odstotkov), medtem ko se je povečal v Litvi (za 17 odstotnih točk ), Estoniji (za 16 odstotnih točk) in na Slovaškem (za 11 odstotnih točk).