Kot so sporočili iz Sekcije za vprašanja dobaviteljev, pozitivno ocenjujejo smer rešitev, ki jih je v zvezi s poenostavitvijo obstoječega modela predlagal ELES, saj se je ta, na kar so v strokovnih krogih dobavitelji opozarjali že v preteklosti, po prejemu dejanskih računov na strani odjemalcev izkazal za nepreglednega in nerazumljivega. Po njihovi oceni, nov način obračunavanja omrežnine namreč ne izhaja iz možnosti prilagajanja odjema odjemalcev, temveč zgolj iz potencialne razbremenitve omrežja. Dobavitelji zato menijo, da bi smer predlaganih sprememb, kot jih je v svoji analizi vključno s predlogom poenostavitev nakazal ELES, vnesla večjo preglednost in uporabnikom omrežja omogočila bolj razumljiv model obračuna omrežnine. Hkrati pa še opozarjajo, da bodo za nadaljnji razvoj omrežja in pospeševanje rešitev zelenega prehoda in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, poleg razumljivejše metodologije, ključne tudi ustrezno določene tarifne postavke nove omrežnine.
GZS: Predlogi Elesa gredo v smeri naših predlogov
O zapletih povezanih z novim načinom obračunavanja omrežnine so danes govorili tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so prav tako dejali, da gredo predlogi Elesa glede spremembe same metodologije v smeri predlogov GZS, predlaganih že marca 2024 – manjše število časovnih blokov, ustreznejša časovna in stroškovna razlika med časovnimi bloki, merjenje moči glede na dejansko doseženo moč in popravek tarifnih postavk. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal pa je ob tem izpostavila, da pa se nikakor ne strinjajo s tem, da se samo »popravi« obstoječo metodologijo, temveč, da je treba pripraviti povsem nov akt z novo, ustreznejšo metodologijo, pred uvedbo izvesti analize učinkov, zagotoviti večletno prehodno obdobje, da se uporabniki lahko ustrezno prilagodijo, ter upoštevati specifike gospodarstva. Delna ali celotna oprostitev plačila stroška za moč za najdražji 1. časovni blok za odjemalce v visoki sezoni po prepričanju GZS namreč ne bo razbremenila dela gospodarstva z najvišjimi podražitvami, saj so pri teh podjetjih najvišja povečanja stroškov ne za moč, ampak postavke za energijo (celo 4-6-kratna).
GZS zato državo in regulatorje poziva, da začasno vzpostavi star sistem obračunavanja omrežnin, v tem času pripravi nov akt s spremenjeno metodologijo, ki bo zagotavljala upoštevanje vseh zakonskih določb in priporočil ter omrežnega kodeksa evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, za nov akt regulator izvede ocene učinka nove metodologije na vse deležnike ter zagotovi ustrezno večletno prehodno obdobje, ki bo omogočilo vsem uporabnikom, da se lahko prilagodijo spremembam omrežninskega sistema.ter, da se pri novem sistemu upoštevajo tudi posebnosti in potrebe gospodarstva ter breme aktivnega odjema bolj sorazmerno porazdeli med odjemalce in elektro operaterje.
Agencija za energijo: O predlogih sprememb bomo lahko odločali šele, ko bo Svet agencije sklepčen
V Agenciji za energijo so se sicer že včeraj odzvali na pozive vlade in predlagane spremembe in sporočili, da so se sicer seznanili z analizo razmer v omrežju, ki jo je na podlagi vladnega sklepa izdelal ELES ter, da pozdravljajo strokovne predloge morebitnih popravkov in sprememb metodologije obračuna omrežnine. A so hkrati dodali, da bosta lahko agencija in svet agencije resno in odgovorno obravnavala in odločala o omenjenem predlogu šele, ko bo svet agencije spet sklepčen. Kot je znano, sta namreč dva člana sveta na poziv vlade odstopila, pobuda za imenovanje novih članov sveta agencije pa naj bi v državni zbor romala prihodnji teden.
V Agenciji so v zvezi z Elesovim predlogom še zapisali, da ima družba ELES v vlogi kombiniranega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja zagotovo potrebne kompetence za analizo stanja obremenjenosti omrežja in dejansko poseduje natančne merilne podatke o urnem prevzemu energije. Obenem pa ELES nima zgrajene kompetence na področju zasnove omrežninskih tarif, kar je verjetno botrovalo k izdelavi analize na podlagi neustreznih izhodišč in vhodnih podatkov. Uporabljeni povprečni profili obremenitve s strani Elesa namreč ne zagotavljajo stroškovne kavzalnosti (posebej ne v sistemu z veliko zmogljivostjo sončnih elektrarn), ki jo zahteva Uredba (EU) 2019/943 in so zato neustrezni. Uporaba teh neustreznih profilov namesto ustreznih koničnih profilov, četudi so uporabljeni profili nedvomno natančno izračunani, je tako ELES pripeljala do popolnoma napačnih zaključkov, med drugim tudi do zaključka, da sezonsko razlikovanje tarife ni smiselno oziroma potrebno. Analiza vplivnih koničnih obremenitev na inkrementalne stroške omrežja namreč tudi na podlagi stanja v 2024 izkazuje njihovo izrazito sezonsko pojavnost.
Agencija ob tem izpostavlja, da vse od uveljavitve reforme v letu 2022 presoja ustreznost časovnega razlikovanja na letni ravni. Analiza razpoložljivih podatkov o koničnih obremenitvah je vsa leta od uveljavitve metodologije dalje pokazala ustreznost postavljenih časovnih blokov. V Agenciji so že opravili tudi preliminarno metodološko skladno analizo podatkov za leto 2024, in sicer na podlagi podatkov iz podatkovnega portala ELES, ki so bili javno razpoložljivi 1. januarja 2025. Ta analiza dejansko prvič nakazuje potrebo po določenih prilagoditvah časovnega razlikovanja zaradi spremenjenega stanja v omrežju, kar lahko pripelje do sprememb pri časovnih blokih, a ta analiza še vedno zelo nazorno izkazuje tudi potrebo po ohranitvi sezon.
Kot še poudarjajo v Agenciji, so ves čas javne razprave poudarjali, da je narava metodologije dinamična, da zasleduje stanje v omrežju in zaradi tega so posodobitve časovnih blokov popolnoma naravna pot. Vsak predlog morebitne spremembe časovnih blokov mora pred uveljavitvijo prestati javno obravnavo, ki mora na pregleden način zainteresirani javnosti izkazati tudi izsledke analize vplivov teh sprememb na podlagi sintetičnih profilov skupin odjemalcev.