Tudi omiljeni predlog vlade gospodarstva ni prepričal

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pred današnjim protestnim shodom vodstev prizadetih podjetij, sindikatov ter zaposlenih proti dodatnim okoljskim obremenitvam gospodarstva, ki se bo pričel ob 11. uri, poziva vlado, da nemudoma povsem umakne predlog o ukinitvi oprostitev dajatev iz naslova izpustov CO2. Ostro nasprotuje tudi povišanju cene za enoto obremenitve CO2, o čemer naj bi vlada odločala jutri. Vlada ob pripravi rebalansa proračuna za leto 2015 namreč načrtuje dodatne prihodke tudi na račun zvišanja nekaterih okoljskih dajatev, najbolj pa buri duhove predvidena ukinitev oprostitve dajatve za izpuste toplogrednih plinov.

Kot so zapisali v GZS, odločitev o dodatnih 30 milijonih evrov dajatev iz naslova izpustov, kar je dodatna okoljska obremenitev, ki bo posledično povzročila zapiranje delovnih mest, utegne sprožiti tudi umik delov proizvodnje posameznih podjetij. Energetsko intenzivna podjetja so namreč v primerjavi s konkurenco v tujini že prekomerno obremenjena, vključena pa so tudi v evropsko shemo trgovanja iz naslova izpustov toplogrednih plinov (ETS).

Po oceni GZS, so energetsko intenzivna industrijska podjetja, ki naj bi jih prizadele nove dajatve, v zadnjih 25 letih že za polovico zmanjšale svoj delež v izpustih, torej so zelo tehnološko posodobila proizvodnjo. Zato posledično njihov prispevek k skupnim izpustom v Sloveniji znižala iz 28 na 14 odstotkov. Po mnenju GZS nova obremenitev sploh ne bi bila namenjena dodatni posodobitvi tehnologije in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ampak samo krpanju državnega proračuna. Energetsko intenzivnim družbam so bile istočasno v zadnjih letih že naložene številne zvišane in tudi nove dajatve. Zato so s stroški energije že bistveno bolj obremenjene kot konkurenca v tujini. Po mnenju GZS članice EU energetsko intenzivna podjetja ne obremenjujejo dodatno še z dajatvijo iz naslova izpustov toplogrednih plinov, ker so že v shemi evropskega trgovanja z emisijami CO2. Kot so zapisali, gre za izrazite izvoznike, ki skupaj dosegajo več kot 17 odstotkov celotnega slovenskega izvoza. Tako tri četrtine svojih prihodkov ustvarijo z izvozom. S tem je tako ogrožen pomemben del slovenskega izvoza, ki najbolj vleče državo iz krize. In ne nazadnje po ocenah GZS ta podjetja zaposlujejo več kot 27 tisoč delavcev.

Vlada je sicer sprva načrtovala, da bo energetsko intenzivna industrija na ta način sama prispevala 30 milijonov evrov letno, a je včeraj popustila zahtevam socialnih partnerjev. Dogovorila se je, da bodo od 30 milijonov evrov 6,5 milijona evrov prispevala energetsko intenzivna podjetja, ostalo pa je ukrep, ki zajame bistveno širšo populacijo, je po seji vlade, na kateri so obravnavali predlog rebalansa proračuna za leto 2015, je pojasnil finančni minister Dušan Mramor. (pb)