V Energetiki Ljubljana, kjer se
že vrsto let zavedajo pomena URE, so z ukrepi učinkovite rabe energije
v letu 2015 prihranili približno 2.800 MWh.
Po pojasnilu Energetike Ljubljana (Sektor za uporabnike) so omenjeni prihranek
energije dosegli z obnovami vročevodnega in parovodnega omrežja ter z zamenjavo
113 vodomerov za merjenje porabe toplote v toplotnih postajah za pripravo
sanitarne tople vode s toplotnimi števci.
Preostanek prihranka energije pa
so dosegli z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud za vgradnjo nove
toplotne postaje ob prvi priključitvi na sistem daljinskega ogrevanja oz. novega
kotla z visokim izkoristkom ob prvi priključitvi na sistem distribucije
zemeljskega plina.
Manjša tudi poraba goriv pri končnih odjemalcih
»V Ljubljani je precejšen delež
pri izboljšanju kakovosti zraka mogoče pripisati zamenjavi goriv oz. pospešenemu
priključevanju stavb na naša sistema daljinskega ogrevanja in oskrbe z
zemeljskim plinom. S priključitvijo na ta sistema se je zmanjšala tudi poraba
goriv pri končnih odjemalcih v Mestni občini Ljubljana in sosednjih
(primestnih) občinah,« pojasnjujejo v Energetiki Ljubljana.
K temu dodajajo, da je toplota,
ki jo Energetika Ljubljana distribuira, delno proizvedena s sosežigom lesne
biomase in delno v sistemu, ki ustreza definiciji visoko učinkovite
soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE).
Bistveno, da prihranke dosegajo z lastnimi sredstvi
K izvajanju ukrepov učinkovite
rabe energije jih zavezujeta Energetski zakon in Uredba o zagotavljanju
prihrankov energije. Določeni so tudi ukrepi, ki jih lahko izvajajo po lastni
presoji in na svoj način pri končnih odjemalcih kjerkoli v Sloveniji. Bistveno
pri tem je, da prihranke dosegajo z lastnimi sredstvi in ne več kot prej, ko so
v ta namen koristili sredstva, zbrana iz predpisanega dodatka za povečanje
energetske učinkovitosti pri prodaji toplote in zemeljskega plina.
»O doseženih prihrankih je treba
poročati Agenciji za energijo. Uredba omogoča tudi alternativno možnost
nakazila sredstev Eko skladu v višini obveznosti, pomnoženi s specifičnim
stroškom, ki ga objavi Eko sklad. Po naših izračunih so tovrstni stroški več
kot petkrat višji, kot če ukrepe izvajamo sami. Za neizvajanje ukrepov so po
Energetskem zakonu predvidene tudi kazni,« so med drugim še dejali v Energetiki
Ljubljana.