Predstavniki industrijskih panog so državni sekretarki z Ministrstva za infrastrukturo (MzI) Tini Seršen in državnemu sekretarju z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevžu Frangežu predstavili aktualne težave in opozorili na posledice, ki jih lahko povzroči zaustavitev dobave plina iz Rusije. Razprava je razgrnila številne posledice visokih cen energentov, težav v energetski in surovinski oskrbi ter verižne reakcije, ki jo povzročajo skorajda celotnemu gospodarstvu. Kot so opozorili, so razsežnosti te problematike veliko večje, kot jih nakazujejo le statistični podatki in trenutni izkaz BDP-ja. Izpostavili so, da bi ukinitev dobave plina iz Rusije povzročila izredne razmere tako za gospodarstvo kot za celotno družbo. Razprava je pokazala, da kratkoročnih ukrepov za potencialno krizo (še) nimamo, zato je še toliko bolj nujen dialog gospodarstvenikov in vlade.
Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti je poudaril, da slovensko gospodarstvo pričakuje jasno opredelitev vlade, ali v Sloveniji želimo ohraniti energetsko intenzivno industrijo. Od tega je odvisno, kako bodo podjetja v prihodnosti videla svoje mesto v slovenskemu prostoru. In to bi bila tudi osnova, da se temu delu industrije omogoči postopno zeleno transformacijo. Kot je dejal državni sekretar Matevž Frangež, je vsaka kriza izpostavila strateško pomembnost določenih surovin, zato je potreben tehten premislek o strateških surovinah in v luči zelenega dogovora ohranitev energetsko intenzivne industrije.
Problematiko različnih panog so predstavili: Dušan Marinič (Lip Bled), Melita Rozman Dacar (SŽ Tovorni promet), Tomaž Žnidaršič (Ljubljanske mlekarne), Edo Škufca (CGP Novo mesto), Dennis Jahič (Aquafil), Borut Kaplja (Papirnica Količevo), Aleš Bizjak (Poclain Hydraulics), Slavko Kanalec (SIJ Group), Irena Rimac Gaspari (Hidria) in Jaka Kavčič (Domel).
Predstavnika kemijske in jeklarske industrije sta izpostavila veliko odvisnost od plina, saj se ob prekinitvi dobave le-tega njihova proizvodnja ustavi. Posledično to pomeni tudi vpliv na celotno verigo vrednosti, s pomanjkanjem strateških surovin se bodo soočale tudi druge panoge.
Gospodarstveniki so bili enotni, da je potrebna takojšnja aktualizacija kriznih scenarijev. Državna sekretarka Tina Seršen je pojasnila, da je v ta namen MZI ustanovilo krizni skupini.
Nekatera podjetja so že poskrbela za diverzifikacijo virov energije. Med temi je papirnica Količevo, ki pa se pri tem sooča s težavami s transportom nadomestnega energenta, dobavo opreme in pridobitvijo dovoljenj. Na težave pri transportu je opozorila predstavnica železnic. Vojna v Ukrajini je preusmerila transportne tokove, kar se odraža tako v Luki Koper kot na slovenskih železnicah in cestah. Med drugim je izpostavila pomanjkanje železniških transportnih kapacitet ter opozorila, da mora država poskrbeti najprej za svoje gospodarstvo in posledično za svoje državljane in po potrebi omejiti izvoz strateško pomembnih surovin in storitev.
Predstavnika kovinske in lesne industrije sta opozorila, da je glede na skoraj 85-odstotno samooskrbnost Slovenije z električno energijo, njena cena na trgu za podjetja previsoka, zato posledično ne bo vlaganj v raziskave, razvoj in izboljšave. Predstavnik kovinske industrije je predlagal sprejetje ukrepov oziroma priporočil za temperaturno ugodje zaposlenih, podobno kot za javno upravo, s čimer bi spodbudili energetsko varčevanje.
Predstavnik elektroindustrije je opozoril, da zaradi nekonkurenčnosti že izgubljajo tržni delež na oddaljenih trgih, če pa bodo druge države članice poskrbele za boljše ukrepe kot Slovenija, se lahko hitro zmanjša tržni delež tudi na evropskih trgih.
Živilska panoga sicer ne sodi med energetsko najbolj intenzivne, vendar tudi pri njih cene energije igrajo pomembno vlogo, saj vplivajo na ceno posameznih mlečnih izdelkov in posledično na inflacijo.
Predstavnika gradbeništva sta izpostavila pomen kriznih scenarijev in slabe izkušnje s civilno iniciativo pri poskusih preureditve okolju bolj prijazne asfaltne baze.
Srečanje so sogovorniki zaključili z ugotovitvijo, da smo v ranljivem položaju, blizu scenarija vojne ekonomije. Sodelujoči so zato pozvali, naj si vlada 26. julija na izrednem zasedanju ministrov za energijo prizadeva, da se ne zgodi črn scenarij ukinitve dobave zemeljskega plina iz Rusije. Gospodarstveniki so opozorili, da država nujno potrebuje kratkoročne krizne ukrepe kot odgovore na krizne scenarije. Po njihovem mnenju mora, vsaj v nekem prehodnem obdobju, poskrbeti za vse segmente gospodarstva. Opozorili so, da hiter in učinkovit prehod podjetij na alternativne vire energije omejujejo dolgotrajni birokratski postopki, velike finančne investicije in zamikanje časa, v nekaterih panogah pa so neizvedljivi. Sogovorniki so se strinjali, da je v iskanju rešitev nujno treba nadaljevati dialog gospodarstva in vlade. (pb)