Do 12. marca v javni razpravi Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020.
Operativni program, ki ga je je na svoji spletni strani objavilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, predstavlja izvedbeni načrt ukrepov, s katerimi bo Slovenija dosegla cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v shemo trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov. To so emisije iz rabe goriv v prometu (v letu 2011 so predstavljale kar 49,5-odstotni delež emisij), emisije iz rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (v letu 2011 so predstavljale 17-odstotni delež emisij), emisije iz kmetijstva (v letu 2011 so predstavljale 16,5-odstotni delež emisij), emisije iz rabe goriv (v malih in srednje velikih podjetjih v industriji in energetiki), ubežne emisije iz energetike, procesne emisije iz industrijskih postopkov, raba topil in drugih proizvodov ter emisije iz ravnanja z odpadki.
Ukrepi zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki so določeni v tem operativnem programu, so usmerjeni k doseganju večjih razvojnih učinkov vloženih javno finančnih sredstev in k izboljšanju stroškovne učinkovitosti izvajanja ukrepov. Operativni program se zato osredotoča na ukrepe na področjih oziroma sektorjih, ki predstavljajo največje deleže v emisijah toplogrednih plinov. Gre za energetsko sanacijo stavb, emisije v prometu, kmetijstvu in emisije toplogrednih plinov pri ravnanju z odpadki. Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov opredeljenih v tem operativnem programu so hkrati ukrepi za kakovostno dolgoročno trajnostno rast gospodarstva.
Emisije iz prometa so se od leta 2005 do 2011 v Sloveniji povečale za 28,7 odstotka, zmanjšale pa so se emisije iz rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih za 24,4 odstotka in kmetijstva za 5,1 odstotka.
Zakonsko določen cilj Slovenije je, da se emisije toplogrednih plinov do leta 2020 ne bodo povečale za več kot štiri odstotke glede na leto 2005. Ukrepi, opredeljeni v predlogu tega operativnega programa, so zasnovani tako, da bi zagotovili čim nižje stroške podnebne politike tudi v daljšem časovnem obdobju to je do leta 2030, usklajene tudi z vizijo zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ki izhaja iz Načrta EU za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami do leta 2050.
Prehod na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih ter krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij sta med tematskimi cilji evropske Kohezijske politike v obdobju 2014−2020, kar je ključno tudi za uspešno implementacijo ukrepov operativnega programa, saj bodo ukrepi v velikem deležu financirani iz sredstev evropskih investicijskih in strukturnih skladov.
Izvedba investicijskih ukrepov bo povečala domače povpraševanje po zelenih rešitvah, predstavljajo pa tudi veliko priložnost za gospodarstvo. Da bi ti ukrepi hkrati spodbudili nova, stabilna, mednarodno konkurenčna zelena delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, je posebna pozornost namenjena spodbudam, usmerjenim v zgodnejše faze razvoja rešitev za zeleno gospodarsko rast, to so spodbude za raziskave in tehnološki razvoj, za ekoinovacije ter podpore za vstop na trg. Ti ukrepi so sicer dolgoročni, vendar bodo njihovi znatni učinki doseženi že do leta 2020.
Zainteresirana javnost lahko svoje pripombe in predloge k operativnemu programu na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje posreduje do 12. marca. (pb)