Energija za potrebe gretja in hlajenja znaša skoraj polovico vse porabljene končne energije v EU, zato v luči prizadevanj za dosego nizkoogljične družbe ni nepomembno iz katerih virov prihaja. Spodbudno je, da se delež obnovljivih virov pri zagotavljanju gretja in hlajenja na ravni celotne EU postopoma zvišuje, pri čemer se je iz 11,7 odstotka v letu 2004 v letu 2021 povzpel na 22,9 odstotka. Ta delež je sicer bil v letu 2021 za 0,1 odstotka manjši v primerjavi z letom prej, pri čemer pa je treba upoštevati, da se je celotna poraba energije v letu 2021 zaradi ponovne oživitve gospodarstva po pandemiji zvišala. Med posameznimi evropskimi državami, ki največji delež potrebne energije za ogrevanje in hlajenje pridobivajo iz obnovljivih virov so v ospredju severne države, pri čemer gre večinoma za velik delež uporabe biomase, in sicer je v ospredju Švedska (68,6-odstotni delež OVE za potrebe ogrevanja in hlajenja), sledijo pa ji Estonija (61,3 odstotka), Latvija (57,4 odstotka) in Finska (52,6 odstotka).
Na dnu tovrstne lestvice se nahajajo Irska z 5,2-odstotnim deležem obnovljivih virov pri zagotavljanju potrebne energije za ogrevanje in hlajenje, Nizozemska (7,7 odstotka) in Belgija (9,2 odstotka). Povprečje na ravni evropske 27-terice držav znaša 22,8 odstotka, Slovenija pa je s 35,2-odstotnim deležem nad tem povprečju in skoraj povsem primerljiva s sosednjo Avstrijo (35,5-odstotni delež). In kako so se v tej primerjavi uvrstile naše druge sosede? Hrvaška je z 38,8-odstotnim deležem na devetem mestu oziroma mesto pred Avstrijo in dve mesti pred Slovenijo, Italija (19,7 -odstotni delež) in Madžarska (17,9-odstotni delež) pa sta bili v letu 2021 pod evropskim povprečjem.