Uporabna vrednost raziskav za optimizacijo obratovanja jedrskih elektrarn

Mednarodna konferenca Nuclear Energy for New Europe 2015, ki se je začela v ponedeljek, se je včeraj nadaljevala z vabljenim predavanjem prof. Simona P. Walkerja z britanskega Imperial Collegea, ki je predstavil analize oblog na površju jedrskega goriva z uporabno vrednostjo za optimizacijo obratovanja obstoječih jedrskih elektrarn. »Naše raziskave na področju kemije jedrskih elektrarn so pomembne predvsem v luči projektov modernizacij, ki pomembno povečujejo moč elektrarn in s tem količino proizvedene električne energije,« je poudaril dr. Walker.
Dopoldanski del konference je prinesel raznolike strokovno-znanstvene prispevke s področij termohidravlike, raziskovalnih reaktorjev, radioaktivnih odpadkov in reaktorske fizike. V kar devetih od skupno 20. prispevkov drugega konferenčnega dne so bili kot avtorji ali soavtorji vključeni slovenski jedrski strokovnjaki in raziskovalci.

Priložnosti raziskovalnih reaktorjev za usposabljanje jedrskih inženirjev

Dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu »Jožef Stefan«, je soavtor prispevka, ki ga je na konferenci predstavil prof. Helmuth Böck s Tehniške univerze na Dunaju (Avstrija). Prof. Böck je v svojem prispevku poudaril pomen izobraževanja in usposabljanja na raziskovalnih reaktorjih: »Poleg vloge raziskovalnih reaktorjev pri proizvodnji radionuklidov za uporabo v medicini in v industriji ter za raziskave materialov je delo na raziskovalnih reaktorjih izjemno pomembno tudi za izobraževanje in usposabljanje bodočih generacij jedrskih inženirjev v jedrskih elektrarnah.«
V omenjenem prispevku so avtorji iz Avstrije, Češke, Madžarske in Slovenije pripravili pregled uporabe raziskovalnih reaktorjev za razvoj kadrov na področju jedrskih raziskav in jedrske energetike. Pri tem so se osredotočili na izzive, s katerimi se sooča jedrska raziskovalna skupnost, in na priložnosti, ki jih na tem področju ponuja Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), predvsem s krepitvijo omrežij, kot je EERRI (Eastern European Research Reactor Initiative). V okviru EERRI, ki deluje od leta 2009, so vzpostavili skupni program usposabljanja, s katerim so dosegli dobre rezultate, ki jih želijo prenesti tudi v druge regije sveta.

Odlaganje radioaktivnih odpadkov: potrebujemo razvoj nacionalnih in regionalnih rešitev

V tematskem sklopu o ravnanju z radioaktivnimi odpadki je dr. Tomaž Žagar, direktor ARAO, predstavil priložnosti, ki jih na področju ravnanja z izrabljenim gorivom (IG) in radioaktivnimi odpadki (RAO) prinaša sodelovanje Slovenije v mednarodnih povezavah, med njimi tudi v delovni skupini ERDO-WG (European Repository Development Organisation Working Group). Kot je uvodoma poudaril Žagar, je zagotovitev strokovnega in odgovornega ravnanja z IG in RAO eden ključnih strateških ciljev ARAO. V lanskem letu so na ARAO tako pripravili strokovne podlage za osnutek Nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG za obdobje 2016 do 2025, za katerega sedaj Ministrstvo za okolje in prostor zaključuje postopek javne obravnave. Aktivno pa so sodelovali tudi pri pobudi za razvoj in promocijo nadnacionalne (regionalne) rešitve odlaganja visokoradioaktivnih odpadkov v okviru ERDO-WG.
»Pobuda za razvoj skupnega evropskega pristopa k odlaganju VRAO lahko prinese številne prednosti zlasti za države z manjšim jedrskim programom, kot je slovenski, zato je za našo državo zelo zanimiva,« je poudaril dr. Žagar in dodal, da so julija letos v Sloveniji gostili srečanje delovne skupine ERDO-WG, ki so se ga udeležili nominirani predstavniki Avstrije, Italije, Poljske, Portugalske, Nizozemske, Hrvaške ter sekretariata ERDO-WG. Ne glede na prizadevanja za iskanje mednarodnih oziroma regionalnih rešitev odlaganja VRAO pa vsi vpleteni, torej Evropska komisija, IAEA in države članice delovne skupine ERDO-WG, poudarjajo nujnost dvotirnega pristopa:  »Vsaka država mora zaradi svoje nacionalne odgovornosti vzporedno razvijati tudi nacionalno rešitev vprašanja odlaganja RAO, hkrati pa sodelovati pri razvoju regionalnih rešitev,« je zaključil dr.Žagar.

Raznolike predstavitve s posterji, veliko slovenskih prispevkov

Popoldanski del konference je prinesel predstavitve strokovnih prispevkov s posterji, med katerimi so številni slovenski prispevki, zanimivi za širšo javnost. Tako na primer Vesna Slapar Borišek z IJS  predstavlja uporabo Geiger-Müllerjevega števca in meglične celice za izobraževanje in ozaveščanje mladih o radioaktivnosti, Radko Istenič z IJS pa povzema rezultate mnenjske raziskave o jedrski energiji za leto 2015. Raziskavo v okviru Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo na IJS izvajajo že več kot 20 let. Dr. Nadja Železnik z REC Slovenija pa predstavlja družbene vidike, ki jih velja upoštevati pri oblikovanju nacionalnih raziskovalnih in razvojnih strategij na področju jedrske energetike.
Mojca Drevenšek