Če ne bomo hkrati z zaprtjem Premogovnika Velenje in TEŠ poskrbeli za nadomestne vire, se bo naša energetska odvisnost močno povečala.
To je ključno sporočilo z današnje seje Upravnega odbora Energetske zbornice Slovenije, na kateri so obravnavali osnutek Nacionalne strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki so ga pripravili na Ministrstvu za infrastrukturo in po katerem je opustitev izrabe premoga predvidena že leta 2033.
Na seji so člani opozorili, da je treba v okviru dobrodošle javne razprave o izstopu iz premoga upoštevati več vidikov, in sicer tako usodo premogovnih regij (prestrukturiranje gospodarstva in spodbujanje podjetništva) kot usodo Premogovnika Velenje, Termoelektrarne Šoštanj in Skupine Holding slovenske elektrarne.
»Izstop iz premoga pomeni odpoved eni vrsti pridobivanja električne energije, kar bo Sloveniji prineslo velik primanjkljaj v domači proizvodnji električne energije (za okoli tretjino manj lastne elektrike) in posledično negativni vpliv na družbeno-ekonomski razvoj države. Vsaka država, vsako gospodarstvo in nenazadnje vsako gospodinjstvo potrebuje energijo, ki jo je treba od nekod vzeti – bodisi iz lastne proizvodnje bodisi iz uvoza. Z zaprtjem Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj se bo energetska odvisnost od uvoza električne energije izrazito povečala, če ne bomo hkrati poskrbeli za nadomestitev z drugimi viri. Zato ocenjujemo, da je treba vzporedno z odločitvijo o izstopu iz premoga sprejeti tudi odločitve za gradnjo novih nizkoogljičnih proizvodnih enot za električno energijo v Sloveniji,« so zapisali člani Upravnega odbora Energetske zbornice Slovenije.
Ob tem so še poudarili, da prehod v nizkoogljično in podnebno nevtralno krožno gospodarstvo zahteva usklajeno delovanje številnih deležnikov iz vseh sektorjev in z vseh ravni države in družbe in si zato želijo usklajenega sprejemanja različnih državnih strateških dokumentov glede podnebno energetskih vprašanje. Odločitve pa morajo biti podprte tudi s programskimi dokumenti za črpanje evropskih sredstev v obdobju 2021-2027.
»Slovensko gospodarstvo in slovenska energetika potrebujeta stabilni okvir delovanja, ki je za energetski sektor nujen, če naj država preko energetskih družb dosega zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno sprejemljivo oskrbo z energijo,« so še dejali člani UO EZS.
E-novice
Dvakrat na teden v svoj e-nabiralnik prejmite novosti iz
področja elektrogospodarstva.
Prijavi se
Naročite revijo
Na leto izide 6 številk revije. Cena posamezne številke je 5 EUR, celoletna naročnina pa znaša 30 EUR + DDV.
Naroči revijo