Člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije so obravnavali problematiko povezano s prihodnjim obratovanjem termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje in ocenili, da predlog Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga predstavlja izboljšavo glede na predhodni predlog Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini. Predsednik GZS Tibor Šimonka je povedal, da je v zadnjih tednih potekal intenziven dialog med resornim ministrstvom in gospodarstvom z namenom, da se ustrezno obravnavajo izražene skrbi podjetij glede prve različice predloga interventnega zakona. Rezultat teh razprav je druga izboljšana različica zakona, pri čemer pa je po njegovem tudi v tej dan večji poudarek proizvodnji toplote, ostaja pa več odprtih vprašanj glede prihodnje energetske oskrbe, saj naj bi poraba električne energije v prihodnje naraščala, TEŠ pa je doslej zagotavljal četrtino potrebne energije.
Člani Upravnega odbora so kot pozitivno ocenili predvsem to,bo TEŠ v obdobju treh kurilnih sezon še anprej zagotavljal toploto za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj. Poleg tega zakon omogoča proizvodnjo električne energije tudi nad minimumom, ko bodo tržne cene to omogočale, oziroma prodajo presežne energije v primeru, ko prihodek od prodaje te elektrike na trgu presega strošek, ki nastane z njeno proizvodnjo, saj to znižuje potrebo po državnem nadomestilu. Člani so podprli tudi predlog konkurenčno sprejemljivih cen toplotnega ogrevanja v regiji z delnim financiranjem izvajanja gospodarske javne službe in kritje dela stroškov proizvodnje toplote s prodajo električne energije, katere obseg je sicer odvisen od toplotnega odjema, saj bo s tem nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe ustrezno nižje. Po drugi strani pa so člani izrazili zaskrbljenost glede vpliva zmanjšanega delovanja TEŠ na stabilnost energetskega sistema in na povečanje uvozne odvisnosti Slovenije pri zagotavljanju električne energije. Kritični so bili tudi do tega, da predlog zakona obveznost izvajanja gospodarske javne službe omejuje do 30.aprila 2027, kar je bistveno krajše od predvidenega roka v strategiji za izstop iz premoga, to je leto 2033.
V zvezi s tem so vlado tudi pozvali, naj ustrezno tehnično in finančno ovrednoti trenutni Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje do leta 2030 (NEPN 5.0) še preden ga posreduje Evropski komisiji ter sprejme tudi potrebne ukrepe, da se bo uvozna odvisnost Slovenije postopoma zmanjšala. Člani so znova podprli tudi pobudo o čimprejšnjem sprejetju obeh ključnih zakonov za regijo – Zakonu o postopnem zapiranju premogovnika Velenja in Zakonu o prestrukturiranju SAŠA regije.
Seje sta se sicer udeležila tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj, ki sta podrobneje pojasnila razloge za sprejem prehodnega zakona. Kot je bilo rečeno, bi brez ustreznega zakona postala TEŠ in Premogovnik Velenje konec tega leta insolventna, z njim pa je omogočeno nadaljnje zagotavljanje toplote in tudi proizvodnja določene količine električne energije, tako da zanesljivost oskrbe s toploto in elektriko ne bo ogrožena.