Slovenija še posebej v času gospodarske in finančne krize nujno potrebuje stabilen političen in gospodarski okvir.
Na to dejstvo sta pri preučevanju obnovljivih virov energije kot stimulansa razvoja energetike opozorila Jernej Blaj in Gregor Novak iz podjetja SONCE energija, d.o.o. (predstavitev v okviru CIGRE). Obnovljive vire obravnavata kot učinkoviti protikrizni finančni instrument. Kot sta med drugim poudarila, »stabilnega političnega in gospodarskega okvira že več vlad očitno ni sposobno zagotoviti«.
»Sončne elektrarne predstavljajo večinski delež na področju OVE v Sloveniji, drugi alternativni viri so še bioplin, vetrne elektrarne, SPTE in hidroelektrarne. Kljub dosedanji rasti inštalacij v obnovljive vire energije, v državi ne dosegamo ciljev h katerim smo se zavezali s podpisi mednarodnih pogodb. Ob upoštevanju moči TEŠ 6 pa bo Slovenija celo nazadovala v zahtevanem deležu OVE,« sta povedala omenjena strokovnjaka.
Koreniti posegi v višino prispevka za OVE
Da bi dosegli omenjene cilje, bi po njunem mnenju morali trenutni model plačevanja prispevkov za OVE uravnotežiti in povečati težo plačevanja večjim onesnaževalcem okolja. Odločitve na tem področju sprejema Vlada RS na predlog Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je od leta 2009 do leta 2012 korenito posegala v višino prispevka za OVE, ki ga plačujejo vsi končni odjemalci.
»Vlada je leta 2011 znižala prispevek za 40 odstotkov, kar je pomenilo, da je bilo treba v letu 2012 na račun rasti obnovljivih virov energije, zaradi prepočasnega regulativnega odziva Vlade, prispevek enormno povečati. To je sprožilo nejevoljo in nestrinjanje pri velikih porabnikih električne energije. Namesto pričakovanega 30-odstotnega povečanja prispevka iz leta 2009, je Vlada morala zaradi zamude pri odločitvi prispevek iz leta 2011 zvišati kar za 300 odstotkov. To je dejansko pomenilo enako kot 80-odstotno povečanje prispevka iz leta 2009, da je zadostila finančni vrzeli Centra podpore, ki izvaja gospodarsko javno službo izplačevanja podpor za OVE,« sta povedala Blaj in Novak.
Med drugim sta še opozorila, da lahko ob pregledu drugih držav ugotovimo, da Slovenije ni več na energetskem zemljevidu Evrope, predvsem zaradi nezmožnosti sprejemanja smotrnih in pravočasnih odločitev pri energetskih investicijah ter omogočanja pritoka tujega kapitala. Kot primer sta omenila umeščanje vetrnih elektrarn v prostor, ki ga po njunih besedah lahko štejemo za »nacionalno sramoto«. (mj)