Nanosi, imenovani tudi sedimenti ali plavine, se premikajo vzdolž reke s tokom vode. Najpogostejši način obvladovanja nanosov je uporaba moči vode, zlasti ob večjih pretokih. V primeru zajezitve, kot je primer na HE Boštanj, se vodna energija za odnašanje nanosov uporabi ob naravno višjih pretokih vode tako, da se odpiranje zapornic na jezovni zgradbi prilagaja pretoku reke in izračunani sposobnosti vode za transport nanosov, rinjene in lebdeče plavine. Na ta način se ohranja prostornina pretočne akumulacije, lokalno pa na odročnih lokacijah reke tudi ob večjih pretokih voda ne more odnesti presežkov nanosov. Takšen primer je zaliv Orehovo, ki leži na konveksni strani struge, kjer so procesi erodiranja slabo izraženi. Na takšnih mestih je zato potrebno uporabiti druge pristope.
Nanose tik ob obali se sicer najenostavneje odstrani z navadnim bagrom na kopnem, dlje v strugi pa se uporabljajo namenska plovila. Betonske in skalnate brežine nadomeščajo z uporabo koreninskih sistemov kot stabilizatorjem brežine, kar ustvari tudi prostor za različne organizme in ustvarja skrivališča za majhne ribe. V ta namen so izdelane posebne kašte, ki kot polnilo omogočajo uporabo drobnozrnatega materiala iz reke. S časoma bo les propadel, razraslo pa se bo grmovje in drevesa, ki bodo s koreninami zagotovila stabilnost brežine. Ker se je v zalivu Orehovo že razraslo rastje, ki je v osrednjem delu ustvarilo ugodne ekosistemske pogoje in ga želijo ohraniti, ureditev celotne brežine po zgledu Drave ne bo primerna. Hkrati se severna stran zaliva uporablja tudi za rekreativne namene (pristan), zato se bo s kaštami uredila zgolj južna stran. Preostali material, ki se ga ne more uporabiti za preoblikovanje brežine, pa bo začasno odložen v laguni in po odceditvi koristno uporabljen za razna zemeljska dela v obrečnem prostoru.
V letu 2020 so na družbi HESS izvedli celovito analizo nanosov v pretočni akumulaciji HE Boštanj. Kemijsko analizo je izvedel Nacionalni laboratorij za okolje, zdravje in hrano ter z izjavo zaključil, da material ni nevaren. Podrobnejša kemijska analiza je pokazala, da se sicer na posameznih lokacijah akumulacije in v določeni globini nahajajo nezaželene snovi, vendar je te prinesla reka že v preteklosti in jih lokalno odložila. Z večanjem ekološke osveščenosti v Sloveniji, gradnjo čistilnih naprav, kontroliranjem izpustov v Savo in vse reke, ki se izlivajo v Savo, pa se stanje izboljšuje. Reka Sava je danes bistveno čistejša, kot je bila še pred 20 leti. Tovrstnih onesnaževal je manj, zato so tudi zgornje plasti nanosov čistejše od spodnjih. Material, ki se je odložil v zadnjih letih (kot je ta v zalivu Orehovo), zato ni enak materialu globlje na savskem dnu.