Valter Vodopivec
podpredsednik konference sindikata dejavnosti distribucije in prodaje električne energije v SDE
»S Strategijo za energetsko unijo Evropska komisija bistveno krepi svoj vpliv v energetskem sektorju, zato bi morali socialni partnerji in vlada slovenska stališča uskladiti.«
Letošnje poletje se v strokovnih in drugih sredinah veliko govori o Energetskem konceptu Slovenije, ki naj bi določal cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za naslednjih 20 oziroma 40 let. O samih ciljih kdaj drugič, tokrat pa se mi zdi pomembnejša sočasnost, v kateri poteka obravnava in zbiranje pripomb na omenjeni dokument. Gre namreč za isti čas, v katerem se pripravlja tudi Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost. Tak je namreč podnaslov svežnja gradiv, ki ga pripravlja Evropska komisija, za nas pa je še kako pomemben, saj bo v prihodnje korenito posegel v energetski sektor in to na način, da bo v njem ključno vlogo imela EU.
V ponazoritev teh trditev navajam kratek izsek iz dokumenta: »Komisija bo pripravila velikopotezen zakonodajni predlog za preoblikovanje elektroenergetskega trga ter povezavo veleprodaje in maloprodaje. Namen je povečati zanesljivost oskrbe in elektroenergetski trg bolje pripraviti na preoblikovanje energetskega sistema, v katerega se bodo zlasti na področju obnovljivih virov energije vključili številni novi proizvajalci...
S tesnejšo povezanostjo, in to tudi na regionalni ravni, z večjim obsegom čezmejne trgovine ter z razvojem kratkoročnih in dolgoročnih trgov z učinkovitim oblikovanjem cen se bodo zagotovili ustrezni naložbeni signali ter potrebna prilagodljivost za vključitev novih proizvodnih virov na trg ...
V energetski uniji morajo države članice pri oblikovanju svoje energetske politike sodelovati s sosednjimi državami in se medsebojno usklajevati...
Komisija bo zagotovila usklajen razvoj vseh regionalnih pobud, kar bo privedlo do povsem integriranega enotnega energetskega trga. Zlasti v osrednjem in jugovzhodnem delu Evrope je treba izboljšati sodelovanje, solidarnost in zaupanje, saj je ta regija še posebej ranljiva. Posebni dogovori o delovanju bi pripomogli k pospešitvi boljše integracije teh trgov v širši evropski energetski trg, s čimer bi se izboljšali likvidnost in trdnost energetskega sistema ter omogočil popoln izkoristek potenciala regije na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov...
Komisija si bo skupaj z državami članicami in industrijo prizadevala za zmanjšanje stroškov energetskih sistemov v severnih morjih in Baltskem morju ...«
In v čem je v zvezi s tem pravzaprav težava? V Bruslju je 21. septembra na to temo potekal socialni dialog, v katerem so sodelovali socialni partnerji vseh držav EU.
Še pomembnejši rok pa je sredina oktobra, ko naj bi svoja stališča posredovale tudi posamezne države članice.
Zato se sprašujem, kakšna stališča bo posredovala naša vlada in če jih bo morda uskladila s stališči socialnih partnerjev.