Usoda Južnega toka še neznanka

Vlada je včeraj v okviru odgovorov na vprašanja Državnega sveta ob nedavni predstavitvi Poročila Agencije za energijo o stanju energetike v Sloveniji v letu 2013, med drugim podala tudi mnenje v zvezi s projektom Južni tok. Kot so poudarili, je Slovenija leta 2009 z Rusko federacijo podpisala Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacijo o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na ozemlju Republike Slovenije. Slovenija izpolnjuje svoj del obveznosti iz sporazuma, vendar pa glede na spremenjena razmerja in pogoje na evropskem plinskem trgu ostaja nedorečeno, katera trasa plinovoda Južni tok bo za ključnega ruskega investitorja bolj zanimiva. Nadaljnja usoda projekta je tako po mnenju vlade v veliki meri odvisna od dogajanja na regionalnem plinskem trgu, razvoja dogodkov v Ukrajini in iskanja rešitev za projekt na ravni Evropska komisija-Ruska federacija.
Kot je znano, so se zadeve v zvezi s projektom Južni tok začele zapletati konec lanskega leta, ko je Evropska komisija sporočila, da Južni tok ni skladen z evropsko zakonodajo in da bi morala šesterica evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, dvostranske sporazume o gradnji plinovoda oblikovati na novo. Še bolj pa so se zadeve zapletle ob letošnjem ukrajinsko ruskem sporu. Vprašanja povezana s projektom Južni tok tako zdaj obravnava posebna delovna skupina EU in Rusije.
Plinovod Južni tok naj bi bil sicer dolg 2.600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije oziroma Avstrije do Italije. Prek Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi bilo v Evropo mogoče dobaviti 63 milijard kubičnih metrov plina na leto.  Projekt je po oceni, ki je stara že nekaj let, vreden dobrih 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.
Nad projektom v Sloveniji bdi podjetje Južni tok Slovenija, ki je v polovični lasti slovenske družbe Plinovodi in v polovični lasti Gazproma. (bj)