Evropski poslanci podprli predloge za obvezno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v okviru Pariškega sporazuma.
Z novo zakonodajo naj bi EU do leta 2030 izpolnila svoje zaveze iz sporazuma in dosegla zastavljeni cilj, ki je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na leto 1990. Skupni cilji EU bodo z novimi pravili razdeljeni na posamezne zavezujoče nacionalne cilje za sektorje, ki niso del skupnega trga z izpusti CO2 - kmetijstvo, promet, gradbeništvo in predelava odpadkov, ki skupaj predstavljajo približno 60 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v EU. Države bodo morale izvajati ukrepe za zmanjšanje emisij z izhodiščem v letu 2018 (namesto prvotno predlaganega 2020), kar naj bi preprečilo povečanje emisij v začetnih letih izvajanja ali odlog ukrepanja. Kot dolgoročni cilj je postavljeno 80-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 v primerjavi z ravnjo leta 2005.
Parlament je zakonodajni predlog dopolnil z nagrajevanjem za zgodnje ukrepanje: tiste države, ki bi nadpovprečno izpolnile svoje cilje za leto 2020, bodo lahko dobile dodatne kvote letnih emisij v višini do deset odstotkov dovoljenih izpustov za naslednje koledarsko leto. Hkrati pa so poslanci znižali dovoljeno mejo dodatne porabe dodeljenih letnih emisij z odvzemov zemljišč iz rabe, spremembe rabe in gozdarstvom spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF).
Po sprejetju skupnega stališča Sveta EU se bodo nato lahko začela medinstitucionalna pogajanja o končnem besedilu predloga, z namenom sprejetja zakonodaje v prvi obravnavi.
Še pred tem so evropski poslanci razpravljali tudi o napovedanem izstopu ZDA iz zavez Pariškega sporazuma, ki je naletel na ostre kritike. Evropski poslanci so ponovili, da bo EU izpolnila svoje obveznosti in sprejela ustrezno zakonodajo.