Člani zavezništva bodo skupaj opredelili ovire za začetek komercialne uporabe brezemisijskih zrakoplovov, pripravili priporočila in časovni načrt za njihovo uresničevanje, spodbujali naložbene projekte ter ustvarjali sinergije in spodbude med člani. Poleg tega bodo posebno pozornost namenili vprašanjem, kot so zahteve glede goriva in infrastrukture za vodikove in električne zrakoplove na letališčih, standardizacija in certificiranje ter posledice za letalske prevoznike in upravljanje zračnega prometa.
Kot ocenjujejo v Evropski komisiji, naj bi v naslednjih dveh desetletjih na trg prišlo več kot 44 000 novih zrakoplovov, pri čemer je potencialni tržni obseg brezemisijskih zrakoplovov ocenjen na 26.000 do leta 2050 s skupno vrednostjo 5000 milijard evrov. Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je ob ustanovitvi zavezništva poudaril, da je evropska letalska industrija najinovativnejša na svetu. Zagnanost vseh njenih akterjev, od velikih proizvajalcev do dobaviteljev opreme ter malih in zagonskih podjetij, da prevzamejo vodilno vlogo na področju vodikovih in električnih zrakoplovov, je zelo spodbudna, vendar mora biti na to pripravljen celoten letalski ekosistem, vključno z dobavitelji goriva, upravljavci letališč in regulatorji.
Evropska komisija sicer zavezo letalske industrije, da bo zračni promet v Evropi izpolnil podnebne cilje do leta 2050, podpira z različnimi konkretnimi ukrepi, kot so denimo program za čisto letalstvo v okviru programa Obzorje Evropa, mehanizmi za oblikovanje cen ogljika in inovacijski sklad. Cilj partnerstva za čisto letalstvo je zagotoviti, da bodo do leta 2027–2029 na voljo brezemisijske tehnologije, ki bodo omogočile začetek uporabe brezemisijskih zrakoplovov do leta 2035, pri čemer se pričakuje, da bodo nove tehnologije zmanjšale emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2020 za kar 30 do 50 odstotkov.