Pred uveljavitvijo tega ali podobnih konceptov bo treba razrešiti vprašanja povezana s pokrivanjem stroškov distribucijskega omrežja.
Gospodarsko interesno združenje distribucije je pripravilo odmev na razprave o uvedbi tako imenovanega Net-meteringa, saj kot opozarjajo, uvedba tega sistema odpira vrsto vprašanj, na katera bo treba še odgovoriti. V konceptu Net-meteringa je uporabnik distribucijskega omrežja opredeljen kot proizvajalec električne energije in hkrati odjemalec za tisti del električne energije, ki jo sam ne more zagotoviti z lastno proizvodnjo. Takšen uporabnik ima urejen priključek na distribucijsko omrežje in dvosmerni števec, ki beleži proizvedeno in porabljeno električno energijo. Obračun prejete in oddane el. energije se običajno izdela za daljše časovno obdobje, na primer za eno leto in ne na mesečni osnovi. Ker uporabnik s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ne more doseči popolne samozadostnosti, uporablja distribucijsko omrežje, kot sistemsko storitev, s katero si zagotavlja stalno in nemoteno oskrbo v času, ko proizvodnja ne zadošča ali ni mogoča. Sistem Net-Metering, odvisno od koncepta podpore, v osnovi predvideva, da so uporabniki oproščeni plačila stroškov za omrežnino in drugih prispevkov, ali je omrežnina znižana za proizvedeno električno energijo. Uporabniki plačujejo samo neto porabljeno energijo (net energy use),ki so jo porabili v določenem časovnem obdobju, torej razliko med lastno proizvedeno energijo in energijo prevzeto iz omrežja. Uveljavitev takšnega koncepta pomeni, da se posledično stroški delovanja sistema, ki se krijejo skozi omrežnino prenesejo na vse druge uporabnike omrežja, ki so samo odjemalci in niso del koncepta Net-Meteringa, kar pomeni nesorazmerno socializacijo stroškov. Dejstvo je, da so med uporabniki sistema tudi socialno šibkejši, ki ne zmorejo investirati v obnovljive vire, vendar bodo v primeru Net-meteringa posledično plačevali višje stroške za uporabo omrežja. V sistem torej plačujejo tisti, ki si ne morejo privoščiti investicij v proizvodni vir. Pri Net- meteringu se pojavlja tudi cikličen učinek, saj se s čedalje večjim številom obnovljivih virov čedalje več fiksnih stroškov omrežja prevali na odjemalce brez obnovljivih virov. V primeru, da ne bi šlo za socializacijo stroškov, pa bi morala biti distribucijska podjetja tista, ki bi morala biti finančni vir naslednjega vala fotovoltaike.
Gradnja razpršenih virov, pravijo v GIZ distribucije, je neizogibna in je tudi del prizadevanj za prehod v nizkoogljično družbo, vendar pa spreminja značilnosti distribucijskega omrežja. Iz klasičnega načina pretoka električne energije iz omrežja h končnemu uporabniku se z intenzivno vgradnjo razpršenih virov na distribucijskem omrežju pojavlja pretok energije v vse smeri, tako da se v stroki že pogosto vlečejo vzporednice z dvosmernim prometom interneta. Aktualna zakonodaja in zahteve za kakovostno oskrbo, nalaga distribucijskemu operaterju, da zagotavlja uporabniku pravico do stalnega koriščenja maksimalne vrednosti priključne moči vsem uporabnikom. Enako mora sistemski operater zagotoviti ustrezno dimenzionirano omrežje tudi za uporabnika Net-Meteringa, kadar je v vlogi odjemalca. Pri sončnih elektrarnah na primer, proizvodnja pokriva dnevne potrebe, vendar je v nočnem času in ob slabem vremenu takšen vir za distribucijsko omrežje uporabnik. Prav tako je treba načrtovati dvosmerne pretoke energije, ki zahtevajo dodatno vlaganje v distribucijsko omrežje za zagotavljanje ustrezne zanesljivosti oskrbe in ustreznih napetostnih razmer ter frekvence.
Za uvedbo novega koncepta umestitve razpršenih virov električne energije, bi zato bilo treba spremeniti in prilagoditi veljavno pravno ureditev (Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine, Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije in Pravila za delovanje trga z električno energijo). Izkušnje v Združenih državah Amerike so pokazale, da se zaradi načina obračuna vedno več porabnikov odloča za Net-metering koncept. Posledično so distribucijska podjetja zaznala znaten upad prihodkov iz omrežnin, ki jih v primeru ohranjanja enake kakovosti oskrbe morajo zato zaračunavati drugim uporabnikom omrežja.
Edison Electric Institute - EEI je objavil publikacijo »Straight Talk About Net Metering«, kjer izpostavljajo, da uporabniki Net-Metering sheme plačujejo samo porabljeno električno energijo in se zato posledično stroški sistema v celoti prenesejo na druge uporabnike elektroenergetskega sistema, ki niso v sistemu Net-meteringa. Zato zaključujejo, da mora biti sistem podpor Net-meteringa nujno posodobljen v smeri, da bo ponovno vzpostavil pravično plačevanje stroškov delovanja sistema za vse uporabnike elektroenergetskega sistema. Le na ta način bo tudi v prihodnje omogočeno vlaganje, vzdrževanje in zagotavljanje ustrezne zanesljivosti elektroenergetskega sistema, ki jo pričakujejo vsi uporabniki.
Pred uvedbo Net-meteringa bo treba prilagoditi obračunski sistem
Kljub znižanju oziroma ukinjanju subvencij bo treba zagotoviti nadaljevanje razvoja sončnih elektrarn in drugih razpršenih virov ter njihove umestitve v elektroenergetsko omrežje, pri čemer je ena od rešitev tudi uvedba sistema NEt-metringa. Pri tem pa se je, poudarjajo v GIZ distribucije, treba zavedati, da mora biti sistem Net-meteringa obravnavan celovito, in sicer na način, da bo zagotovljena enakopravna obravnava za vse uporabnike distribucijskega omrežja z minimalno socializacijo stroškov. Še poseben izziv pri Net-meteringu pomeni obračunski sistem. Tako bo še pred uvedbo tega koncepta treba analizirati stroškovne vplive obnovljivih virov na distribucijsko omrežje. Preučiti bo treba tudi gibanje cen za uporabo omrežja za različne scenarije gradnje obnovljivih virov upoštevajoč, da se stroški omrežja, po principu poštne znamke, enakomerno porazdeljujejo med vse uporabnike omrežja. Potrebna bo tudi uskladitev med obstoječo shemo PX3 in Net-meteringom. Veljavni sistem omrežnin ne upošteva vplivov, ki jih povzroča dvosmeren pretok energije. Posledično pomeni, da bo treba spreminjati razmerje cen za uporabo omrežij, in sicer tako,da bo treba povečati delež za priključno (instalirano) moč in zmanjšati delež za prevzeto energijo. Razmišljati bo treba tudi o uvedbi fiksnih stroškov za pripravljenost omrežja uporabnikov koncepta Net-meteringa, ki bo sicer moral biti dimenzioniran na njihovo najvišjo možno obremenitev v režimu odjema električne energije iz distribucijskega omrežja.
«Lastniki distribucijskih omrežji seveda podpiramo povečevanje deleža proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov kot prispevek k prehodu v nizkoogljično družbo. Zavedati pa se je treba dejstva, da moramo pred uveljavljanjem Net-meteringa ali podobnih konceptov celovito razrešiti izpostavljene dileme, predvsem z vidika zagotavljanja zanesljivega obratovanja distribucijskega omrežja in kakovostne oskrbe odjemalcev«, so zapisali v GIZ-u slovenske distribucije. (bj)