Po podatkih Eurostata je bilo v drugem letošnjem četrtletju še zlasti zaznati padec vrednosti pri zemeljskem plinu, saj se je vrednost uvoženega zemeljskega plina v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v drugem letošnjem četrtletju zmanjšala za dobrih 31 odstotkov, vrednost uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina pa celo za 41 odstotkov. Pri obeh je bilo zaznati tudi količinski padec, in sicer se je obseg uvoza zemeljskega plina zmanjšal za 9,5 odstotka, uvoz utekočinjenega zemeljskega plina pa celo za 20,2 odstotka. Rahlo količinsko znižanje je bilo zaznati tudi pri uvozu naftnih olj, pri čemer je bil ta v primerjavi z lani nižji za 2,2 odstotka, a se je vrednost zaradi višjih cen tega energenta na svetovnih trgih rahlo zvišala, in sicer za 5,6 odstotka.
Drugače pa se je po ruski invaziji na Ukrajino precej spremenila tudi podoba osrednjih dobaviteljev energentov v EU. Tako Rusije, ki je bila konec leta 2021 še največji dobavitelj naftnih olj v EU s 24,8 odstotnim deležem ni več najti med sedmimi glavnimi dobavitelji, so se pa na prvo mesto prebile ZDA s 15.1-odstotnim deležem. Tem sledita Norveška s 14,1-odstotnim deležem in Kazahstan z 11,7-odstotnim deležem. Največja dobaviteljica zemeljskega plina v plinastem stanju v EU je bila s 43,5-odstotnim deležem Norveška, na drugo mesto pa se je uvrstila Alžirija z 21,6- odstotnim deležem. ZDA so zagotovile tudi skoraj polovico uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina (46-odstotni delež), pred Rusijo (16,8 odstotka) in Katarjem (11,9 odstotka), pri čemer gre kot zanimivost omeniti, da se je v drugem letošnjem četrtletju delež Rusije pri uvozu utekočinjenega zemeljskega plina v EU v primerjavi z drugim četrtletjem 2023 povečal za 4,3 odstotne točke. Je pa Rusija, ki je bila konec leta 2021 tudi glavni dobavitelj premoga v EU, zaradi sprejetih ukrepov povsem izginila iz seznama dobaviteljev tega energenta, povečali pa so se deleži dveh glavnih partneric Avstralije in ZDA.