Energetika

Uvozna energetska odvisnost Slovenije letos večja

Vlada je na včerajšnji seji sprejela Energetsko bilanco RS za leto 2013.
Uvozna energetska odvisnost Slovenije letos večja

Letna energetska bilanca RS kot dokument, ki ga vsako leto sprejme vlada, prikazuje skupno porabo energije in načine zagotavljanja oskrbe države za posamezno leto. Sestavljena je iz realizacije in ocene porabe primarne in končne energije v državi za preteklo in tekoče leto in napovedi porabe posameznih virov energije v državi, upoštevajoč primarno in končno energijo za vsako naslednje leto. Pripravljena je na podlagi podatkov, ki so jih zagotovijo Statistični urad, Agencija za okolje, Ministrstvo za gospodarstvo in tehnološki razvoj, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter izvajalci energetskih dejavnosti v RS.Narejena je po mednarodno primerljivi metodologiji EUROSTAT, tako da so navedeni podatki primerljivi z državami EU.

Po podatkih Energetske bilance bo bruto domača poraba energije na nivoju primarne oskrbe z energijo v letošnjem letu znašala 295,7 PJ in bo za 0,6 odstotka večja kot leto prej. Pridobljena bo iz: 4129,9 kt lignita (0,2 odstotka več kot leta 2012), 759,5 kt rjavega premoga (6,9 odstotka manj kot leta 2012), 15,0 kt črnega premoga in antracita (3,6 odstotka manj kot leta 2012), 38,4 kt koksa (3,9 odstotka več kot leta 2012), 846,3 milijonov Sm3 zemeljskega plina (tri odstotke manj kot 2012), 2425,3 kt naftnih proizvodov (0,9 odstotka več kot leta 2012), 62,1 PJ jedrske toplote (2,9 odstotka več kot leta 2012), 28,8 PJ obnovljivih virov energije z odpadki (2,1 odstotka več kot leta 2012), 14811,3 TJ hidroenergije (0,8 odstotka več kot leta 2012) ter 938,5 GWh električne energije kot razlike med uvozom in izvozom. Hrvaški bo v letošnjem letu oddano 2847,3 GWh električne energije (polovica proizvodnje NEK).

Končna poraba energije bo v letošnjem letu znašala 208,4 PJ in bo za 0,7 odstotka večja kot v lanskem letu. V energetske namene bo porabljeno 206,8 PJ (0,7 odstotka več kot v letu 2012) v neenergetske namene pa 1,7 PJ (0,1 odstotka manj kot v letu 2012). V predelovalnih dejavnostih, rudarstvu in gradbeništvu (industrija) bo porabljeno 52,9 PJ (enako kot v lanskem letu, v prometu 87,2 PJ (tri odstotke več kot v letu 2012), v gospodinjstvu 45,5 PJ (2,4 odstotka manj kot v letu 2012), v ostali porabi 20,6 PJ (0,1 odstotka več kot v letu 2012) in v energetskem sektorju 0,6 PJ (1,2 odstotka več kot v letu 2012. V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 49,6 odstotka, sledijo: električna energija (22,5 odstotka), zemeljski plin (12 odstotkov), OVE (10,6 odstotka), toplota (3,6 odstotka), trdna goriva (1,1 odstotka) in neobnovljivi industrijski odpadki (0,6 odstotka).

Iz Energetske bilance je razvidno, da bo končna poraba električne energije letos znašala 13017,3 GWh in bo za tri odstotke večja kot v preteklem letu. V industriji bo porabljeno 6074,1 GWh (2,6 odstotka več kot v letu 2012), v prometu 163,8 GWh (tri odstotke več kot v letu 2012), v gospodinjstvih 3274,8 GWh (tri odstotke več kot v letu 2012) in v ostali porabi 3389,2 GWh (tri odstotke več kot v letu 2012).

Končna poraba zemeljskega plina bo znašala 661,8 milijonov Sm3 in bo za 2,7 odstotka manjša kot v lanskem letu. V energetske namene bo porabljeno 657,0 milijonov Sm3 (2,7 odstotka manj kot v letu 2012) v neenergetske namene pa 4,8 milijonov Sm3 (3,9 odstotka manj kot v letu 2012).

Končna poraba utekočinjenega naftnega plina bo znašala 86,4 kt in za 4,1 odstotka večja kot v letu 2012. V prometu (avtoplin) bo porabljeno 8,2 kt (3,1 odstotka več kot v letu 2012).

Končna poraba daljinske toplote pa bo v letošnjem letu znašala 7524,0 TJ in bo za 4,5 odstotka manjša kot v lanskem letu.

Bruto domača poraba OVE (brez hidroenergije) bo v letu 2013 znašala 28794,3 TJ, neobnovljivih industrijskih odpadkov pa 1639,0 TJ. V primerjavi s predhodnim letom bo količina energije iz OVE večja za 2,1 odstotka , iz neobnovljivih industrijskih odpadkov pa za 10,6 odstotka. V strukturi prevladuje 63,9-odstotni delež biomase (5,4 odstotka manj kot v letu 2012). Sledijo: geotermalna energija z 10,4 odstotka (28,3 odstotka več kot v letu 2012), neobnovljivi industrijski odpadki s 5,7 odstotka (10,6 odstotka več kot v letu 2012), sončna energija s 5,5 odstotka (42,1 odstotka več kot v letu 2012), biodizel s 7,2 odstotka (8,1 odstotka več kot v letu 2012), deponijski plin z 0,9 odstotka (3,6 odstotka manj kot v letu 2012), biobencin z 0,7 odstotka (11,3 odstotka več kot v letu 2012) in plin iz čistilnih naprav z 0,4 odstotka (1,7 odstotka manj kot v letu 2012).

Delež OVE z neobnovljivimi industrijskimi odpadki in hidroenergijo skupaj v končni porabi energije, izračunan po metodologiji EU, bo v letu 2013 dosegel 19,4 odstotka.

Emisije SO2 bodo v letošnjem letu v primerjavi z letom 2012 manjše za 0,3 odstotka, emisije NOx manjše za 0,3 odstotka in emisije CO2 večje za 0,1 odstotka.

Energetska bilanca kaže še, da bo uvozna energetska odvisnost Slovenije v letošnjem letu 51,3-odstotna, kar je več kot lani, ko je ta znašala 47,7 odstotka. (pb)

Več na: www.energetika-portal.si

Polona Bahun
O avtorju