Energetika

V Berlinu poteka neformalni 10. petersberški podnebni dialog

Na pogovorih se je zbralo več kot 30 ministrov iz vsega sveta.
V Berlinu poteka neformalni 10. petersberški podnebni dialog

Neformalni mednarodni podnebni pogovori so priprava na podnebno konferenco ZN COP25, ki bo letos decembra potekala v Čilu. Namenjeni so ohranjanju in pospeševanju zagona v podnebnih pogajanjih med vsakoletnimi podnebnimi konferencami ZN.

Podnebne spremembe so eden največjih izzivov, s katerimi se človeštvo sooča v 21. stoletju. Po uspešnem sprejetju pravil o izvajanju Pariškega podnebnega sporazuma decembra lani na konferenci COP24 v Katovicah se EU še naprej odločno zavzema za vodilno vlogo pri globalnih podnebnih ukrepih v skladu s cilji Pariškega sporazuma. V zvezi s tem je Evropska komisija novembra 2018 predstavila vizijo, ki lahko privede do neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2050.

Udeleženci bodo lahko izmenjali mnenja o vprašanjih, kot so krepitev odpornosti na vplive podnebnih sprememb, financiranje in izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov za podnebje ter poročanju o napredku pri uresničevanju ciljev.

Spomnimo, pariški podnebni sporazum, ki je bil sprejet decembra 2015, sicer določa globalni akcijski načrt, s katerim se bo svet izognil nevarnim podnebnim spremembam z omejevanjem globalnega segrevanja pod 2° C glede na predindustrijsko raven in s prizadevanji za omejitev rasti temperature na 1,5 ° C. Sporazum je začel veljati 4. novembra 2016, od 195 držav pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja pa ga je do sedaj ratificiralo 184 držav. Med njimi tudi Slovenija, in sicer 17. novembra 2016.

V okviru Pariškega podnebnega sporazuma se je EU zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov, pri čemer podatki kažejo, da so se emisije v EU od leta 1990 do leta 2015 zmanjšale za 22 odstotkov. Tako Evropa ostaja še naprej vodilna v svetu glede izvajanja podnebnih ukrepov. Prav tako bo EU s svojimi ambicioznimi podnebnimi politikami in z zagotavljanjem nadaljnje podpore tistim, ki so posebej ranljivi, vodilna sila pri razvijanju trdnih in trajnostnih gospodarstev, da bi v drugi polovici stoletja dosegli nevtralnost emisij toplogrednih plinov in ustvarili družbe, odporne na podnebne spremembe.

Polona Bahun
O avtorju