V Nacionalnem reformnem programu so tudi ukrepi za doseganje podnebno-energetskih ciljev do leta 2020.
V četrtek sprejeti Nacionalni reformni program 2013 – 2014, ki ga je vlada že poslala v Bruselj, je srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, usmerjenih v izpolnjevanje ciljev Strategije Evropa 2020, med njimi tudi podnebno-energetskih ciljev do leta 2020. Cilji Slovenije so ambiciozni, a z ustreznimi ukrepi tudi dosegljivi. Slovenija si je do leta 2020 zadala znižanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi na 25 odstotkov in 20-odstotno povečanje učinkovite rabe energije (URE).
V okviru cilja znižanja emisij bo vlada pripravila akcijski načrt ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za obdobje 2013 do 2020, ki bo hkrati povezal tudi ukrepe povečanja URE in ukrepe za doseganje 25-odstotnega deleža OVE pri končni rabi energije. Ključni cilj akcijskega načrta bo zagotoviti, da se emisije toplogrednih plinov na področjih, ki niso vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi (promet, kmetijstvo, odlaganje odpadkov, gospodinjstva in storitve) do leta 2020 ne povečajo za več kot štiri odstotke glede na leto 2005.
Poseben vpliv na doseganje podnebno-energetskih ciljev imajo tudi gozdovi, ki pomembno prispevajo k ponoru toplogrednih plinov iz ozračja in s tem k ugodnejši bilanci ogljika na ravni države. Vlada je v programu zapisala, da bomo do leta 2020 zagotavljali zadostno akumulacijo lesnih zalog, kar bo omogočilo, da bo Slovenija ponor ogljika primerno vključila v prizadevanja za doseganje ciljev podnebnih zavez.
V okviru cilja povečanja deleža OVE v končni rabi energije na 25 odstotkov do leta 2020 razpoložljivi podatki za leto 2011 kažejo izpolnjevanje vmesnega letnega cilja, opredeljenega z Akcijskim načrtom za OVE. Delež skupne porabe končne energije iz OVE je leta 2011 znašal 18,9 odstotka . Slovenija uspešno izpolnjuje cilj pri uporabi bruto končne energije iz OVE za ogrevanje in hlajenje, kjer z 27,3-odstotnim deležem presega letno načrtovan delež. Razlog je manjša poraba energije za ogrevanje in hlajenje v gospodinjstvih, hkrati pa se je povečalo izkoriščanje OVE za ogrevanje in hlajenje, kar kaže na uspešnost ukrepov spodbujanja OVE in URE. Pri električni energiji zaostajamo za predvideno dinamiko, saj je delež porabe bruto končne energije iz OVE za električno energijo v letu 2011 znašal 30,8 odstotka, kar je za 1,5-odstotne točke manj od načrta v tem letu in za 8,5-odstotne točke manj od cilja v letu 2020. Delež porabe bruto končne energije iz OVE v prometu je bil 2,2-odstoten, kar pomeni 79-odstotno doseganje vmesnega cilja.
Eden od ukrepov za doseganje cilja je tudi shema podpor za OVE, ki daje dobre rezultate, vendar jo bo treba prenoviti tako, da bo zagotovljeno optimalno razmerje glede na učinkovitost podpor in dodatnega interesa zasebnega kapitala predvsem na področju virov, ki so bili doslej neustrezno raziskani in izkoriščeni (geotermalna energija, lesna biomasa, veter).
Glede cilja povečanja URE v letu 2009 sprejeta Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih določa, da morajo dobavitelji vseh energentov pri končnih odjemalcih doseči en odstotek prihrankov energije letno. Vmesni letni cilji povečanja URE so z Akcijskim načrtom za URE za obdobje 2008–2016 določeni vsaka tri leta. V obdobju do leta 2010 je bilo z upoštevanjem zgodnjih aktivnosti skupaj prihranjenih 1317 GWh končne energije. Doseženi prihranek je bil 2,8-odstoten, kar je za 0,3 odstotka referenčne rabe končne energije več od vmesnega ciljnega prihranka. Naslednji vmesni cilj bo ocenjen za obdobje do vključno leta 2013. Do leta 2020 bo treba za doseganje cilja 20-odstotnega izboljšanja URE v skladu z zavezami nove direktive o URE doseči 10.809 GWh prihrankov energije. V letu 2014 bo vlada pripravila nov nacionalni akcijski načrt, v katerem bodo določeni ukrepi in prihranki energije do leta 2020 ter cilj, izražen kot raven končne in primarne energije v letu 2020.
Za izdelavo energetskih izkaznic je v Sloveniji že več kot 150 izobraženih neodvisnih strokovnjakov, ki jim bodo kmalu podeljene ustrezne licence. Prav tako sta že vzpostavljena register neodvisnih strokovnjakov in register pooblastil. Objavljen je tudi javni razpis za izbiro izvajalca elektronskega registra energetskih izkaznic.
Eden od ukrepov za povečanje URE so programi energetske sanacije stavb javnega sektorja. V letu 2012 in 2013 objavljena razpisa za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnost, ki se sofinancirata s kohezijskimi sredstvi EU v skupni višini 109 milijonov evrov, se uspešno izvajata in kažeta dobre rezultate pri doseganju prihrankov energije, so še zapisali v Nacionalnem reformnem programu. (pb)