Državni sekretar na MzI mag. Bojan Kumer se udeležuje srečanja evropskih ministrov, pristojnih za energijo.
Srečanje je namenjeno razpravi o pripravi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) in o energetskih politikah po letu 2030.
Mag. Bojan Kumer je poudaril, da smo v Sloveniji letos zagnali izjemno intenziven proces priprave končnega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Proces vključuje celovito prenovo strokovnih podlag, široko strokovno in javno razpravo ter celovito presojo vplivov na okolje. Podporo pri pripravi NEPN pa ministrstvu zagotavlja strokovna skupnost. Napovedal je, da bodo z vso odgovornostjo do prihodnjih generacij preučili tudi možnosti zvišanja nacionalnih prispevkov k ciljem na ravni EU.
V Sloveniji bomo tako na osnovi priporočil strokovne skupnosti zvišali nacionalni prispevek na področju učinkovite rabe energije (URE) na najmanj 32,5 odstotka. Izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti pa je Slovenija opredelila tudi že v vseh sektorjih kot prvi in ključni ukrep na poti v nizkoogljično družbo.
Po njegovih besedah nekoliko manj optimistično sliko kažejo posodobljene strokovne podlage na področju rabe obnovljivih virov (OVE). Strokovna skupnost je namreč ocenila, da je napovedan prispevek v višini 27 odstotkov že zelo ambiciozen na vseh področjih. Hkrati se Slovenija na področju rabe obnovljivih virov energije sooča z nekaterimi pomembnimi nacionalnimi okoliščinami, ki jih je Komisija v svojih priporočilih prezrla.
Svet je razpravljal tudi o vlogi energetskega sektorja na poti do podnebne nevtralnosti. Pri tem je mag. Bojan Kumer poudaril, da enak pristop za vse ni ustrezen, temveč je treba upoštevati relevantne nacionalne okoliščine in poiskati načine prehoda v podnebno nevtralnost tako, da bodo izkoriščene prednosti vsake posamezne države članice.
V neformalnem delu srečanja so ministri razpravljali o inovativnih energetskih tehnologijah, saj je po njihovem mnenju pametna integracija sektorjev električne energije, ogrevanja, prometa in industrije ključna za pospešitev uporabe čistih energetskih rešitev v celotnem gospodarstvu.
Evropska komisija je države seznanila tudi s stanjem na področju pogovorov med Ukrajino, Rusijo in EU glede oskrbe s plinom preko Ukrajine po izteku tranzitne pogodbe konec leta. EU poskuša s posredovanjem med Ukrajino in Rusijo zagotoviti pravočasen dogovor. Avstrija je podala informacijo o izvajanju pobude za vodik, ki je bila podpisana pred letom dni v času njihovega predsedovanja. Skupno je pobudo za vodik podprlo 27 držav članic, dve državi članici EFTA, Komisija ter približno sto podjetij, organizacij in institucij. Na pobudo Luksemburga pa so se seznanili tudi z razvojem dogodkov v okviru Energetske listine.