V Bruslju je potekalo redno zasedanje Sveta EU za promet, telekomunikacije in energijo.
V ospredju srečanja, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor mag. Bojan Kumer, je bila razprava o cenah in stroških energije ter o podnebno-energetskem okviru po letu 2020. Beseda je tekla še o varni oskrbi s plinom zaradi krize v Ukrajini, Slovenija pa je ministre seznanila tudi s škodo, ki je v nedavni naravni katastrofi nastala na elektroenergetskem sistemu republike Slovenije.
Glede cen in stroškov energije se je večina držav članic strinjala, da so potrebni dodatni ukrepi na ravni EU, ki bi evropskemu gospodarstvu pomagali zagotavljati konkurenčnost na globalni ravni. Kot je izpostavil mag. Bojan Kumer, so za nas pomembni predvsem ukrepi, ki bi nam pomagali pri dokončni vzpostavitvi dobro delujočega in učinkovitega notranjega energetskega trga. Predvsem na področju delovanja trga na drobno je možno še veliko postoriti. Le resnično integriran notranji energetski trg lahko prispeva k razumnim cenam energije tako za gospodarstvo kot za potrošnike, je še poudaril mag. Bojan Kumer.
Druga pomembna politična razprava je potekala o podnebno-energetskem okviru do leta 2030. Kot je znano, Slovenija podpira ohranitev ambicioznih ciljev na tem področju tudi po letu 2020. Pripravljena je podpreti 40-odstotni skupni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in tudi 27-odstotni skupni cilj EU na področju spodbujanja obnovljivih virov energije. Vendar pa je treba poskrbeti za pravično delitev bremen in upoštevanje nacionalnih okoliščin. Slovenija je namreč država članica z največjim deležem ozemlja pod zaščito Nature 2000, kar pomeni, da aktivno prispeva k evropski politiki na področju biodiverzitete, to pa ji po drugi strani otežuje umeščanje trajnostnih elektrarn v prostor. Ravnovesje med različnimi evropskimi politikami mora tako postati integralni del presoje prispevka posameznih držav članic k skupnemu cilju EU na področju obnovljive energije, je izpostavil državni sekretar mag. Bojan Kumer.
Evropski komisar za energijo Günter Oettinger je ministre EU seznanil tudi z vprašanjem varne oskrbe z zemeljskim plinom preko ozemlja Ukrajine glede na trenutno zaostritev odnosov med Ukrajino in Rusijo. Po informacijah komisarja trenutno ne moremo govoriti o resni ogroženosti glede varne oskrbe, saj oskrba zaenkrat poteka neprekinjeno. Tudi v primeru morebitne prekinitve pa so po ocenah Komisije skladišča EU zaradi mile zime dovolj napolnjena. Kljub temu je treba pozorno spremljati situacijo, čemur je namenjena tudi Koordinacijska skupina za plin.
Slovenija je pod točko razno ministre EU seznanila z nedavno naravno nesrečo in škodo, ki jo je žled povzročil elektroenergetskemu sistemu Republike Slovenije.
Južni tok gre dalje
Ob robu Sveta je potekal tudi neformalni sestanek ministrov držav članic na trasi plinovoda, tudi Slovenije, s komisarjem Günterjem Oettingerjem o projektu Južni tok. Namen je bil ministre seznaniti z januarskimi sestanki komisije in Rusije, na katerih so dorekli delovno skupino za Južni tok, ter začrtati pot naprej. Srečanja so se udeležili predstavniki Avstrije, Bolgarije, Italije, Grčije, Madžarske, Hrvaške in mag. Boja Kumer kot slovenski predstavnik (manjkal je le predstavnik Romunije). Ti so ponovno izrazili enotno podporo prizadevanjem, da se čim prej doseže dogovor med Evropsko komisijo in Rusko federacijo o regulatornem režimu za obratovanje plinovoda v skladu z evropsko zakonodajo. Glede na trenutno ukrajinsko-rusko zaostritev odnosov so opozorili predvsem na pomen projekta pri zagotavljanju zanesljive oskrbe Evrope, predvsem v smislu diverzifikacije poti oskrbe, ter na dolgoročnost takšnih odločitev.
Mag. Bojan Kumer je izpostavil, da bo delovna skupina za Južni tok svoje delo nadaljevala, saj je interes vseh držav članic na trasi, da izvedba projekta ne zastane. A tempo bo odvisen od razvoja dogodkov v Ukrajini, je opozoril evropski komisar za energijo Günther Oettinger in dodal, da bo tudi to tema na vrhu EU. Cilj delovne skupine, ustanovljene januarja in v kateri sodelujejo predstavniki Rusije in EU, je doreči pravni okvir za delovanje plinovoda Južni tok na ozemlju EU. Glavna vprašanja so načelo ločenosti proizvodnje in distribucije plina, dostop tretjih strank do plinovoda ter določanje dajatev za uporabo plinovoda. Mag. Bojan Kumer meni, da je meddržavni sporazum Slovenije o Južnem toku skladen s pravnim redom EU, zlasti s sprejetjem energetskega zakona, ki je popolnoma skladen s tretjim energetskim paketom oziroma z evropsko zakonodajo.
Na večerji so se zavezali tudi k prožnosti in dnevni komunikaciji ter k usklajenemu odzivanju na dogajanje v Ukrajini. Datuma naslednjega srečanja članic s komisijo niso določili, ga pa je pričakovati po naslednjem sestanku delovne skupine za Južni tok, ki je načrtovan 11. in 14. marca, je pojasnil mag. Bojan Kumer. (pb)