Energetika

V času krize si ne moremo privoščiti višanja cen energije

Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan nasprotuje umiku določenega števila emisijskih kuponov s trga.
V času krize si ne moremo privoščiti višanja cen energije

Takšno pobudo je dala Evropska komisija, ki ocenjuje, da je cena ogljika v sistemu ETS prenizka, zato je predlagala začasno izvzetje določenega števila emisijskih kuponov s trga. S tem naj bi se cena z današnjih petih evrov dvignila na okrog devet evrov za tono CO2. Temu predlogu nasprotuje slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan, saj je po njenem mnenju tako hiter in enkraten poseg na trg ogljika nepotreben in škodljiv, saj bomo okoljske cilje v EU dosegli. Poseg bo po njenih besedah povzročil višje cene energije in s tem dodatno obremenil gospodinjstva in gospodarstvo. Še posebej bi bile zaradi ukrepa obremenjene energetsko intenzivne industrijske panoge. V Sloveniji bi bile na ta način prizadete predvsem papirna, jeklarska, cementna in steklarska industrija. Zato podpira prizadevanja GZS, številnih podjetij ter evropskih združenj, ki nasprotujejo temu predlogu Komisije, in, kot je še napovedala, bo sama glasovala za njegovo zavrnitev. O predlogu bo Evropski parlament na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sicer glasoval v torek, 16. aprila.

Sistem ETS je eden najpomembnejših instrumentov evropske podnebne politike. Gre za tržni mehanizem in cena emisijskih kuponov se spreminja glede na povpraševanje in ponudbo na trgu. S stabilnim in predvidljivim delovanjem trga oblikujemo okolje, ki je pogoj za vlaganja v trajnostne tehnologije. Enkratno in hitro poseganje na ogljični trg bi ustvarilo nezaupanje vlagateljev in s tem negativno vplivalo na dolgoročne naložbe na področju trajnostnih tehnologij v Evropi. Namesto hitrih in kratkoročnih posegov v mehanizem, ki naj bi bil tržni, je treba pošteno presoditi o težavah ETS in razlogih zanje ter ukrepati s strukturnimi reformami sistema. Te moramo opraviti hkrati z oblikovanjem okoljsko-energetskih politik do leta 2030, je povedala dr. Romana Jordan.

Povišanje cen emisijskih kuponov bi neposredno vplivalo na višanje cen energije. To bi plačali potrošniki, torej gospodinjstva in gospodarstvo. Cene energije so v Evropi, v primerjavi z ostalim svetom, že sedaj zelo visoke. Še posebej je treba paziti na ranljive potrošnike, ki se vsakodnevno soočajo s težavami pri plačevanju računov za energijo. Slovenska podjetja pa opozarjajo, da je cena energije že sedaj prekomerno obremenjena z različnimi dajatvami. Tako se je letos zanje prispevek za OVE povišal za trikrat. To je le en prispevek, brez upoštevanja ETS. Zato po besedah dr. Romane Jordan ne preseneča, da na škodljive posledice izvzetja kuponov opozarjajo številna sektorska in nacionalna industrijska združenja, in tudi sindikati v skrbi pred izgubo delovnih mest. Aktivno so v razpravo proti temu predlogu posegli tudi predstavniki slovenske energetsko intenzivne industrije, saj se bo zaradi višjih cen energije konkurenčnost slovenskih in evropskih podjetij zmanjšala. Ob izostreni konkurenci na globalnem trgu, kjer tekmujejo podjetja, ki delujejo v državah s popolnoma različnimi okoljskimi standardi, obstaja nevarnost za selitev industrije iz EU. K temu je treba dodati še nižje socialne standarde in zato cenejšo delovno silo. Samo v slovenski papirno-predelovalni industriji je trenutno zaposlenih okoli 4700 ljudi, Talum zaposluje 1100 delavcev, od njegove proizvodnje pa jih je dodatno odvisnih še okrog 3.500. (pb)

Polona Bahun
O avtorju