Energetika

V drugem četrtletju elektrika dražja

Poglavitni razlog za dvig cen je bilo zvišanje dajatev, predvsem prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji iz obnovljivih virov.
V drugem četrtletju elektrika dražja
Po podatkih Direktorata za energijo z Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je objavil strukturo cene električne energije za gospodinjske in industrijske odjemalce v drugem letošnjem tromesečju oziroma v obdobju od aprila do junija, so se končne cene električne energije za povprečnega gospodinjskega odjemalca na letni ravni zvišale za 7,6 odstotka, industrija pa je morala za porabljeno elektriko odšteti za 4,7 odstotka več.
Povedano drugače, končna maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca v Sloveniji je v drugem četrtletju leta 2013 znašala 160,59  evra za MWh in je bila tako za 7,6 odstotka višja kot v enakem obdobju lani. Razlog za višje maloprodajne cene je znatno zvišanje dajatev za namene energetike, predvsem prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov, ki se je v začetku letošnjega leta za ta segment odjema zvišal za faktor 3,1. Medtem se je v opazovanem obdobju enega leta cena za uporabo omrežja znižala v povprečju za 1,9 odstotka, cena dobave energije v pristojnosti dobavitelja pa zvišala v povprečju za 3,7 odstotka.
Končna maloprodajna cena za povprečnega industrijskega odjemalca pa je v omenjenem obdobju znašala 111,06 evra za MWh in je bila za 4,7 odstotka višja kot v drugem četrtletju leta 2012. Tudi v tem segmentu je bil glavni razlog za zvišanje maloprodajnih cen zvišanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov, ki se je v začetku leta 2013 v povprečju za ta segment odjema povišal za faktor 2,4. Medtem se je v opazovanem obdobju enega leta cena za uporabo omrežja v povprečju zvišala za 0,5 odstotka, cena dobave energije v pristojnosti dobavitelja pa znižala za 3,9 odstotka.
Zanimivi so tudi podatki o sami strukturi končnega računa za električno energijo, pri čemer je v primeru gospodinjskega odjema delež cene za dobavo energije vključno z nadomestilom, ki pripada dobavitelju, v strukturi končne cene znašal 45,8 odstotka, delež cene za uporabo omrežja 41,2 odstotka, preostanek pa je odpadel na različne dajatve in trošarino. V industriji pa so bila razmerja naslednja: delež cene dobavitelja je znašal 61,9 odstotka, delež za uporabo omrežja 23,1 odstotka, 15 odstotkov končnega računa pa je bilo namenjeno dajatvam in trošarini. (bj)
Brane Janjič
O avtorju