Udeleženci 14-dnevne mednarodne podnebne konference v Durbanu se skušajo dogovoriti o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Mednarodna podnebna konferenca v južnoafriškem mestu Durbanu (od 28. novembra do 9. decembra) je po Koebenhavnu in Cancunu že tretji poskus opredelitve skupnih globalnih pravnih temeljev za boj proti podnebnim spremembam. Kot menijo številni pogajalci, so realne možnosti za dosego neke globalne rešitve zelo majhne. Kitajska in ZDA, največji onesnaževalki, namreč nista pripravljeni na podpis zavezujočega dogovora, ki bi nasledil Kjotski protokol.
Kot so pojasnili v Službi vlade RS za podnebne spremembe, zadnja štiri leta potekajo pospešena podnebna pogajanja pod okriljem Združenih narodov. Ta proces se je začel s sprejemom t. i. Balijskega kažipota, Balijskega akcijskega načrta na konferenci pogodbenic konvencije in Kjotskega protokola decembra 2007 na Baliju.
S tem se je začel proces, ki naj bi decembra 2009 v Koebenhavnu pripeljal do sprejetja novega, celovitega globalnega dogovora o boju proti podnebnim spremembam po letu 2012, ko se bo končalo prvo ciljno obdobje Kjotskega protokola. Tak dogovor naj bi temeljil na načelu skupne, vendar raznolike odgovornosti glede globalnega segrevanja, vključujoč pravico vsake države do trajnostnega razvoja.
Vendar, kot je znano, omenjeni cilj ni bil dosežen ne v Koebenhavnu ne v Cancunu. Konferenca v Durbanu je tako zadnja priložnost za zagotovitev nadaljevanja ali nadgradnje Kjotskega protokola po letu 2012. Če do tega ne bo prišlo, se bo zaradi nazadovanja pod vprašaj postavil celoten proces pogajanj. (mj)