Evropska komisija je Slovenijo uradno pozvala, da predloži nacionalni akcijski načrt za energijsko učinkovitost in dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb. Slovenija je direktivo o energijski učinkovitosti sicer že prenesla v svojo zakonodajo, vendar pa omenjenih dokumentov komisiji ni predložila do roka, ki je bil 30. aprila 2014. Če Slovenija ne bo izpolnila pravnih obveznosti v dveh mesecih, lahko komisija sproži postopek pred Sodiščem Evropske komisije.
Evropska zakonodaja o energetski učinkovitost namreč določa, da mora vsaka država članica predložiti nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost do 30. aprila 2014 in nato vsaka tri leta. Ministrstvo, pristojno za obnovljive vire in učinkovito rabo energije, je osnutek nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 - 2020 (AN-URE 2020) sicer že pripravilo, do 12. septembra lani je potekala javna obravnava, trenutno pa je v medresorskem usklajevanju, kar pomeni, da ga bodo v Bruselj lahko poslali pravočasno. Medtem pa je dolgoročna strategija za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb še vedno v izdelavi.
Spomnimo, s tem akcijskim načrtom si Slovenija zastavlja indikativni nacionalni cilj na področju energetske učinkovitosti za obdobje do leta 2020. Ta cilj predstavlja krovni cilj iz katerega izhajajo aktivnosti na področju učinkovite rabe energije v Sloveniji, AN-URE za obdobje 2014 - 2020 pa temeljni programski dokument Slovenije na tem področju. Ukrepi energetske učinkovitosti pa so kot programi za pospeševanje gospodarske rasti, vključeni tudi v druge dokumente.
Z AN-URE za obdobje 2014 - 2020 si Slovenija zastavlja nacionalni cilj izboljšanja energetske učinkovitosti energije za 20 odstotkov do leta 2020. Ta cilj je, da raba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 7,125 milijonov toe (82,86 TWh). To pomeni, da se glede na leto 2012 ne bo povečala za več kot dva odstotka.
Ukrepi v akcijskem načrtu so načrtovani v sektorjih gospodinjstev, javnem sektorju, gospodarstvu in prometu. Večina ukrepov predstavlja že obstoječe ukrepe, ki so v izvajanju in s katerimi so bili do sedaj vmesni cilji doseženi. Nov akcijski načrt pa prinaša predvsem v javnem sektorju še nekaj novih ukrepov, saj je treba izpolniti obveznost, da se vsako leto prenovi tri odstotke površine državnih stavb. Cilj države je zagotoviti, da bodo vse nove stavbe, ki so v lasti in rabi javnih organov, skoraj nič energijske od leta 2018, v drugih sektorjih pa od leta 2020. Dodatni ukrepi so predvideni v gospodarstvu, saj je učinkovita raba energije vse bolj pomemben dejavnik izboljševanja konkurenčnosti gospodarstva.
Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije. Za doseganje cilja ga bo treba do leta 2020 četrtino energetsko obnoviti, kar predstavlja okrog 22 milijonov m2 stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za deset odstotkov. Poleg tega pa se bo s temi ukrepi pospešila tudi gospodarska rast, saj se z njimi generirajo investicije v višini 500 milijonov evrov letno. Učinki teh investicij pa so poleg visokih prihrankov pri stroških energije in posledično manjšemu uvozu energije tudi v delovnih mestih, in sicer na ravni deset tisoč zaposlitev.
Da se bodo obstoječi in novi ukrepi izvajali pa je treba zagotoviti potrebna sredstva, in sicer sredstva zbrana iz prispevka za učinkovito rabo energije, sredstva kohezijskih skladov in sredstva Podnebnega sklada. (pb)