Od sredine marca je v galeriji Elektra Gorenjska na ogled fotografska razstava z naslovom Slikovita sopotja v objektivu dr. Draga Paplerja: Sinergija.
Recenzijo o razstavi (predstavljena je v zloženki, ki je objavljena tudi na spletni strani Elektra Gorenjska) je napisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik ddr. Damir Globočnik. Eden od bistvenih poudarkov je na sinergiji ustvarjanja in umetnosti.
»Zbirka fotografij, ki jih je Drago Papler posnel na potovanjih in izletih ali v neposredni bližini domačega kraja, nas opozarja na eno temeljnih poslanstev fotografije: beleženje mikavnih in slikovitih motivov, na katere je naletel radovedni popotnik, in njihovo posredovanje javnosti v obliki fotografskih posnetkov, razglednic, albumov, reprodukcij in reportaž v revijah in časopisih ter razstav, danes pa tudi z objavami na spletu,« je med drugim zapisal ddr. Globočnik.
V ospredju razpoloženjska komponenta
Drr. Globočnik je v recenziji omenil več romantično navdahnjenih Paplerjevih fotografskih motivov, kot so posamezen slikovit cvet, travniške preproge, topla sončna svetloba, slikovito nebo nad gorskimi vrhovi, silhueta vaške cerkvice v jutranji zarji, valovanje žitnega polja, itn. Pri teh in drugih motivih v ospredje stopa razpoloženjska komponenta. Po mnenju ddr. Globočnika so v enaki meri po likovni plati zanimivi tudi Paplerjevi posnetki struktur in vzorcev, ki jih tvorijo apnenčasti nanosi v turški naravni znamenitosti Pamukalle. Izpostavil pa je tudi zanimivost, da lahko Drago Papler z enako pozornostjo išče abstraktne vzorce in geometrijske oblike tudi v sodobni arhitekturi in v sledovih človekove prisotnosti v pokrajini (dnevni kop rudnika, parkovne ureditve).
Slikovit značaj krajinskih in drugih motivov
»Celo pri dokumentarnih posnetkih čebelarjenja se je fotografovo oko zaustavilo pri satovju in sveže pridelanem medu, ki na fotografskem posnetku spominjata na abstraktni kompoziciji. V enaki meri kot krajinski motivi imajo slikovit značaj tudi posnetki podzemskega sveta na Sardiniji ali fotografije, posnete na Predjamskem gradu,« je v recenziji med drugim še zapisal ddr. Globočnik.