V letošnjem načrtu Elektra Gorenjska je predvideno, da bodo na novo zgradili skupaj okoli 100 kilometrov novih SN in NN kabelskih povezav.
Kot so povedali na upravi skupine Elektro Gorenjska, v letu 2019 načrtujejo 15,6 milijona evrov investicij v opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena dolgoročna sredstva in naložbene nepremičnine. Pri tem se 15,5 milijona evrov investicij nanaša na regulirano dejavnost. Od navedenega zneska regulirane dejavnosti se na obnovo in rekonstrukcije nanaša približno 70 %, na nove investicije pa približno 30 % načrtovanih investicij.
Več kot polovica sredstev bo namenjenih investicijam za širitev in ojačitev srednjenapetostnega in nizkonapetostnega omrežja. Na novo bodo zgradili skupaj okoli 100 kilometrov novih srednje in nizkonapetostnih kabelskih povezav, in sicer na mestih, ki so najbolj izpostavljena ob vremenskih razmerah, pa tudi na delih, pri katerih se izteka življenjska doba uporabljenih materialov.
Ob koncu leta 2018 znaša delež srednjenapetostnega distribucijskega omrežja pod zemljo 65 %, delež nizkonapetostnega omrežja pa 85 %. Skupni delež podzemnega kabelskega omrežja Elektra Gorenjska tako znaša že 76 %.
Za visokonapetostne objekte in daljnovode bodo namenili približno 25 % sredstev. Letos bodo nadaljevali s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo 110 kV daljnovoda Kamnik-Visoko, obnovili bodo 110 kV daljnovod Bled-Bohinj ter izvedli rekonstrukcijo daljnovoda med RTP Zlato Polje in RTP Primskovo.
Glavni projekt izgradnja energetske infrastrukture na Brniku
Eno večjih investicijskih območij, ki se razvija z nezmanjšano hitrostjo, je Brnik, kjer so lani že postavili novo razdelilno postajo in jo v letošnjem letu v polnosti vključujejo v 20 kilovoltno omrežje. Z namenom njene nadgradnje na 110 kilovoltno napetost so se prav tako lotili pridobivanja gradbenega dovoljenja za 110 kilovoltno daljnovodno povezavo Visoko - Brnik - Kamnik, ki jo bodo gradili skupaj s podjetjem Elektro Ljubljana.
Zaradi dotrajanosti obesne opreme in daljnovodnih vrvi se bodo letos lotili njene zamenjave na 20 kilovoltnem sistemu daljnovoda Bled - Bohinj. Zaradi dotrajanosti OPGW-ja na 110 kilovoltnem daljnovodu Primskovo - Zlato polje so prav tako že začeli z nadomeščanjem nove ozemljitvene vrvi z optičnimi vlakni. Za omenjeni investiciji bodo v letu 2019 namenili nekaj več kot milijon evrov.
Ostali letošnji večji projekti na visokonapetostnem nivoju so tudi prva faza izgradnje 110 kV GIS-stikališča v razdelilno transformatorski postaji (RTP) Škofja Loka, nadgradnja energetskih objektov RTP Moste in RTP Kranjska Gora ter celostna rekonstrukcija energetskega objekta - razdelilne postaje (RP) Naklo.
Zgradili bodo okoli 130 kilometrov SN in NN kablovodov
Poleg že omenjenih investicij se vsako leto vse več sredstev namenja tudi v širitev in okrepitev elektroenergetske infrastrukture na nizkonapetostnem omrežju in pripadajočih transformatorskih postaj ter srednjenapetostnih kablovodov. Za tovrstne investicije bodo letos namenili 7,7 milijonov evrov. Zgradili bodo približno 130 km srednje in nizkonapetostnih kablovodov ter 20 novih transformatorskih postaj.
V letošnjem letu nameravajo zaključiti tudi rekonstrukcijo omrežja na območju Zgornjega Jezerskega in Blejske Dobrave, začeti z obnovo v Ovsišah, Goričanah in Rakovniku, prisotni pa bodo tudi pri obnovah komunalne infrastrukture s strani občin in lokalnih skupnosti, kjer bodo s sočasno rekonstrukcijo elektroenergetske infrastrukture prispevali k boljši komunalni ureditvi naselij, zlasti na področju Bohinja (Stara Fužina in Češnjica).
Pri končnih uporabnikih v skladu z načrti zamenjujejo merilne sisteme in jih nadomeščajo z naprednimi. Do konca leta 2018 so namestili že več kot 69 % naprednih števcev, pri tem je v daljinsko odčitavanje vključenih več kot 53 % uporabnikov. V letu 2021 bodo predvidoma vsi uporabniki na Gorenjskem opremljeni z naprednimi merilnimi sistemi.
Z digitalno transformacijo se ukvarjajo že več let
Potrebe po digitalizaciji komunikacijskih povezav, avtomatizaciji posameznih energetskih postrojev in naprav ter posodabljanju informacijskih sistemov se povečujejo, zato Elektro Gorenjska veliko vlaga v sodobne informacijske rešitve, ki poleg avtomatizacije prinašajo tudi poenostavitve.
Tako si letos veliko obetajo od novega geografsko-informacijskega sistema (GIS) in aplikacije Task Manager, ki ju vpeljujejo. Prav tako so se lotili posodobitve sistema optimalnega načrtovanja in izvajanja investicij, ki predstavlja tudi enega od strateških projektov v skupini Elektro Gorenjska. Z njim bodo ob pomoči posodobljenega informacijskega sistema in poslovnih procesov centralizirali zbiranje investicijskih potreb ter oblikovali transparentno spremljanje celotnega investicijskega dogajanja po prioritetah, geografskih območjih in razvojnih smernicah ter po finančnih zmožnostih in okvirih.
Pričakovanja Elektra Gorenjska na energetskem področju
V letu 2019 od večjih sprememb pričakujejo sprejem nove evropske energetske zakonodaje, dopolnitev energetskega zakona in sprejem novega energetskega koncepta Slovenije. Letos veljajo tudi nova pravila in pogoji regulacije, ki jih je definiral regulator.
Kot so še dejali na upravi Elektra Gorenjska, so se na nove potrjene in predvidene robne pogoje odzvali z oblikovanjem nove strategije za obdobje od leta 2018 do leta 2022. V njej glavni poudarki temeljijo na izkoriščanju sinergijskih učinkov v Skupini kot celoti in ne na delovanju posameznega podjetja. Z novo strategijo bolj izpostavljajo področja inovacij, prisotnosti na trgu - inženiringu in na trgu storitev prožnosti.