V poročilu so predstavljeni podatki in analize o čezmejnem prenosu električne energije, oddaji in prevzemu električne energije iz prenosnega omrežja, obremenjenosti omrežja, sistemskih storitvah, indikativni elektroenergetski bilanci in kakovosti napetosti.
Poročilo med drugim kaže, da so uporabniki omrežja v letu 2021 uvozili 9.154 GWh električne energije, medtem ko so jo izvozili 9.399 GWh (pri tem je upoštevana polovica oddane električne energije iz NEK Hrvaški).
Uvoz se je leta 2021 glede na preteklo leto zmanjšal na italijanski in avstrijski meji, medtem ko se je na hrvaški meji v primerjavi s preteklim letom povečal. Izvoz se je na hrvaški meji v letu 2021 glede na leto 2020 zmanjšal, na italijanski in avstrijski meji pa povečal. Tako je uvoz električne energije na italijanski meji znašal 571 GWh, na avstrijski meji 4.234 GWh in na hrvaški meji 4.349 GWh. Na italijanski meji pa je izvoz znašal 3.926 GWh, na avstrijski meji 1.003 GWh in na hrvaški meji 4.470 GWh.
Rekordno visoke cene energentov v Evropi so pomembno vplivale tudi na komercialne pretoke električne energije. Če je bil še leto pred tem uvoz iz Italije rekorden, so v letu 2021 zabeležili najnižje količine po letu 2018. Po drugi strani so v smeri izvoza proti Italiji zabeležili zelo podobne količine kot v letu 2018. Skoraj enako je bilo zaznano tudi na preostalih hrvaški in avstrijski meji. Uvoz iz Hrvaške je bil v letu 2021 kar za trikrat višji kot v letu 2020, po drugi strani pa je bilo iz Hrvaške uvoženih samo 56 odstotkov količin iz leta 2020.
Sprememba vzorca komercialnih pretokov je logična posledica povsem spremenjenih cenovnih razmerij. V letu 2020 je bila povprečna razlika med slovenskim in italijanskim dnevnim trgom zgolj 0,24 evra/MWh, v letu 2021 pa kar 10,16 evra/MWh, kar je najvišja razlika po letu 2015. Za 86 odstotkov, oziroma iz 4,40 evra/MWh na 8,20 evra/MWh, se je v primerjavi z letom 2020 povišala tudi razlika med avstrijskim in slovenskim trgom z električno energijo.
Podatki kažejo, da so elektrarne v letu 2021 v prenosno omrežje oddale 1.315 GWh manj električne energije kot leto pred tem. Hidroelektrarne so oddale 4.504 GWh električne energije, kar je 243 GWh manj kot v letu 2020. Termoelektrarne (z upoštevano proizvodnjo OVE in SPTE do leta 2015) so oddale 3.429 GWh električne energije, kar pomeni zmanjšanje oddaje glede na leto 2020 za 443 GWh, jedrska elektrarna pa je v prenosno omrežje oddala 5.411 GWh električne energije, kar je 629 GWh manj kot leta 2020. Skupna oddaja električne energije proizvajalcev v prenosno omrežje je v letu 2021 znašala 13.344 GWh, kar je za 1.315 GWh manj kot leta 2020. Zmanjšanje oddaje električne energije v letu 2021 je treba pripisati predvsem načrtovanemu letnemu remontu v NEK v aprilu 2021 ter slabši hidrologiji.
V letu 2021 je kot običajno največji delež k skupni oddaji električne energije prispevala NEK, in sicer približno 40 odstotkov. Sledijo ji hidroelektrarne, ki so prispevale okoli 34 odstotkov, in termoelektrarne, ki so prispevale približno 26 odstotkov celotne oddaje.
V letu 2021 je prevzem električne energije neposrednih odjemalcev in zaprtih distribucijskih sistemov znašal 1.424 GWh, distribucije 10.917 GWh, prevzem ČHE za potrebe črpanja pa 384 GWh. Tako je bil v letu 2021 skupni prevzem energije iz prenosnega omrežja brez izgub 12.725 GWh. Prevzem se je v letu 2021 glede na leto 2020 zvišal za približno tri odstotke.
Podatki kažejo, da se prevzem električne energije iz prenosnega omrežja v zadnjih letih dokaj konstanten, medtem ko se je v letu 2020 ponovno znižal za 5,5 odstotka. Znižanje v letu 2020 gre pripisati predvsem zaostritvam razmer v gospodarstvu zaradi ukrepov ob pandemij koronavirusa. V letu 2021 so veljali ukrepi, ki so imeli manjši negativen vpliv na gospodarstvo, zato se je prevzem ponovno povečal, vendar pa še ni dosegel prevzema iz leta 2019.
Izgube v prenosnem omrežju so v letu 2021 z upoštevanjem deleža izgub na mejnih daljnovodih znašale 348,6 GWh in so bile v primerjavi z letom 2020 višje za 4,5 GWh oziroma za 1,3 odstotka.
Na podlagi načrtovane proizvodnje, oddaje in prevzema električne energije (vključno s 50-odstotnim deležem NEK), v Elesu v letu 2022 pričakujejo bilančni primanjkljaj električne energije v višini 2.744 GWh oziroma 79 odstotka (1.211 GWh) več kot v lanskem letu. Skupna predvidena oddaja v prenosno omrežje bo v letu 2022 za 4,8 odstotka (674 GWh) nižja od lanskoletne. Hidroelektrarne bodo po napovedih proizvedle enako, termoelektrarne in NEK pa za 7,1 odstotka (674 GWh) manj električne energije kot v preteklem letu. Načrtovana proizvodnja v NEK bo v letu 2022 za 1,3 odstotka (70 GWh) večja kot preteklo leto. TEB bo zmanjšala proizvodnjo za 16,7 odstotka (5 GWh), v TE-TOL se bo proizvodnja zmanjšala za 17,5 odstotka (45 GWh) in v TEŠ za 17,8 odstotka (694 GWh).
Odjemalci (neposredni in zaprti distribucijski sistemi), priključeni na prenosni sistem na devetih lokacijah, načrtujejo za leto 2022 prevzem električne energije v višini 1.730 GWh, kar je za 244 GWh več od načrtovanega v predhodnem letu. Nekoliko večjemu povečanju prevzema gre prepisati predvsem vključitev novega zaprtega distribucijskega sistema Salonit Anhovo) v prenosni sistem. Povečanje prevzema za 45,6 odstotka (26 GWh) načrtujejo v Rušah, v Štorah za 17 odstotka (24 GWh), v Ravnah za šest odstotkov (9 GWh), pri Slovenskih Železnicah za 2,7 odstotka (1 GWh) ter v Kidričevem za 0,2 odstotka (1 GWh).
Prevzem bo ostal na enaki ravni kakor preteklo leto na Jesenicah ter na lokaciji Vrtojba TR3 in Sežana OP (povezava z Italijo).
Distribucijska podjetja v letu 2022 načrtujejo prevzem iz prenosnega omrežja v višini 10.814 GWh električne energije, kar je za 240 GWh več od načrtovanega v lanskem letu. Največje zmanjšanje prevzema načrtuje s 7,5 odstotka (120 GWh) Elektro Primorska, kar gre pripisati dejstvu, da se zaprti distribucijski sistem Salonit Anhovo v letu 2022 priključi na prenosni sistem. Preostala distribucijska podjetja načrtujejo zvišanje prevzema, in sicer Elektro Ljubljana za 3,9 odstotka (161 GWh), Elektro Celje za 4,6 odstotka (85 GWh), Elektro Gorenjska za 5,9 odstotka (58 GWh) ter Elektro Maribor za 2,8 odstotka (56 GWh).
V Elesu ocenjujejo, da bodo v letu 2022 izgube na prenosnem omrežju ob upoštevanju izgub na mejnih daljnovodih za 5,2 odstotka višje od načrtovanih v lanskem letu, in sicer v višini 365 GWh.
Povezava na poročilo.