V energetiki se moramo pogovarjati tudi o ekonomiki

Konferenca je drugo leto zapored povezala energetike, ekonomiste, predstavnike občin in industrije, saj po mnenju organizatorjev obstaja še velik potencial za izboljšanje sodelovanja ključnih akterjev pri izvedbi energetskih projektov.

Med gosti iz tujine je bil strokovnjak za korporativni in trajnostni razvoj dr. Lothar Rieth iz nemške energetske družbe EnBW, ki je zbranim predstavil pot k celovitem poročanju. Predstavljena pa so bila tudi najboljša podiplomska dela s področja energetike študentov Ekonomske fakultete.

Uvodoma so zbrane pozdravili prodekan Ekonomske fakultete prof. dr. Marko Pahor, podpredsednica Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko prof. dr. Nevenka Hrovatin, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek, glavni izvršni direktor hčerinske družbe RWE - innogy SEE Karl Kraus ter direktor GEN energije in podpredsednik GZS Martin Novšak.

Tako prof. dr. Marko Pahor kot prof. dr. Nevenka Hrovatin sta izpostavila velik pomen tovrstnih konferenc, saj predstavljajo stik med akademskim in strokovnim svetom in omogočajo, da se učijo eden od drugega. Hkrati lahko izvedo, kaj eden drugemu lahko nudijo. Ker so pred Slovenijo veliki tehnološki izzivi, je pomen takšnih srečanj še toliko večji. Mag. Klemen Potisek je poudaril, da je vesel, da se v energetiki govori tudi o ekonomiki, saj je obvladovanje tveganj danes še kako pomembno in to kažejo vse razprave. Poudaril je, da bo EKS splošen dokument, ki ne bo vseboval podrobnih ukrepov. V okviru evropskega zimskega paketa mora Slovenija do konca prihodnjega leta pripraviti nacionalni energetsko-podnebni načrt. Če bomo hoteli izpolniti okoljske zaveze, bomo marsikaj morali spremeniti pri proizvodnih virih, pri omrežjih, pri prenosu in tudi pri uporabnikih. Vsaka sprememba je izziv in je vedno tudi priložnost, še posebej za gospodarstvo. Hkrati to za gospodarstvo predstavlja tveganje, a kjer je to, je običajno tudi donos. Opozoril je tudi, da se zaveze, ki jih država sprejme, udejanjajo drugje – v gospodarstvu, uporabnikih ter na lokalni ravni. Zato bo moral biti EKS tesno povezan z lokalnimi energetskimi koncepti, ki pa morajo biti kvalitetno pripravljeni. Kot je dejal, bi si želel, da bi bil EKS makroekonomsko presojan. Teh ocen še ni, narejene pa so osnovne makro ekonomske ocene, ki bodo osnova za spodbujanje želenih ravnanj, ki bodo imeli najboljše pozitivne makroekonomske učinke za gospodarstvo in državljane. Direktor GEN energije in podpredsednik GZS Martin Novšak je dejal, da je takšna razprava pomembna, ker je naša prihodnost odvisna od tega, kakšno oskrbo bomo imeli. Za gospodarstvo je zanesljiva energetska oskrba na prvem mestu, na drugem mestu pa je cena električne energije, od katere je odvisna konkurenčnost slovenskega gospodarstva s konkurenčno delovno silo in znanjem. Za gospodarstvo je pomembno tudi, da je energija čim bolj trajnostna. Gospodarstvo se vključuje tudi v energetsko oskrbo, zato je zanj izrednega pomena, kam se bo slovenska energetika v bodoče usmerila.

Kot je izpostavil Lothar Rieth je vzpostavljanje celovitega poročanja težaven, a nujen proces, saj je to edina prava pot in odlična priložnost za spremembe v podjetju. Celovito poročanje je jedrnato, pregledno in smiselno poročanje, ki vsem deležnikom zagotovi potrebne podatke. Podjetje mora biti odprto za različne poglede in nepristransko presoditi, ali so potrebe deležnikov v obstoječih razmerah zares izpolnjene in ali veljavni način poročanja odraža vse ključne dejavnike, ki vplivajo na delovanje organizacije. Ob tem je opozoril, da organizacije pogosto ne povezujejo nefinančnih in finančnih dejavnikov svojega delovanja, kar pa je pri celovitem poročanju nujen korak. S procesom vzpostavitve celovitega poročanja organizacija lahko namreč pokaže, kako je vodena, saj klasični način finančnega poročanja pokaže neustrezno, pogosto zelo omejeno sliko organizacije. Vzpostavljanje celovitega poročanja občasno terja tudi rušenje zidov med oddelki v podjetju, a na koncu podjetja veliko bolje razumejo oblike součinkovanja različnih oddelkov. Poleg tega politika, trgi in javnost v splošnem danes pričakujejo celovitejše poročanje. Slovenskim energetskim podjetjem je priporočil, da je na začetku vzpostavitve procesa celovitega poročanja pomembno združiti ljudi z različnih oddelkov, da se pogovorijo o najbolj bistvenih dejavnikih ustvarjanja vrednosti njihovega podjetja. Prav tu se namreč kmalu izkaže, da sem spadajo tako finančne kot nefinančne teme, ki jim v večini primerov dotlej niso posvečali enako velike pozornosti.

Spremembe bodo plačali vsi odjemalci

Sogovorniki v omizjih so razpravljali o sodobnih energetskih rešitvah za slovenske občine in industrijo ter o energetskih izzivih gospodarskih družb in Energetskem konceptu Slovenije.
Na drugem omizju so med drugim govorili o tem, kako bo EKS vplival na slovensko energetsko politiko. Kot je dejal direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar, vsaka panoga v državi upošteva pogoje, ki jih določa nekdo drug. V tem primeru je to EU. Po njegovih besedah se moramo zavedati, da to, kar nas čaka, ne bo pripeljalo do nižje cene elektrike, kot je danes, vsaj v prehodnem obdobju. Opozoril je tudi, da so si cilji, ki so zapisani v EKS – podnebna sprejemljivost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost, v prehodnem obdobju v nasprotju. V EU je Slovenija v prvi tretjini držav po deležu OVE, na kar moramo biti po njegovem mnenju ponosni.
Rafko Atelšek iz podjetja Impol je povedal, da v gospodarstvu vedo, da se po cena električne energije zaradi OVE zvišala, zato je pomembno spremljati, kaj se bo v Evropi dogajalo na tem področju in ali bo večje breme nosila industrija ali gospodinjstva, saj je za industrijo pomembna, da je cena energije konkurenčna.

Danijel Levičar iz GEN-I je povedal, da se dogajajo spremembe na področju energetike informatike in prometa, kar se po njegovem prepričanju dogaja samo enkrat na sto let in so sedaj med seboj povezani. To pomeni, da energetika sedaj ni več tako enostavno napovedljiva. Ne preseneča ga, da nastanek EKS zato traja, a o tem se je treba pogovoriti, da bomo vedeli, kaj pričakovati oziroma, kako se bodo morali gospodarstvo in gospodinjstva v prihodnje obnašati. S tem, da se energetika danes hitri spreminja in je zato težko napovedati, kaj se bo v prihodnje dogajalo, se je strinjal tudi Karl Kraus iz Innoenergy SEE. Ob tem je še opozoril, da Slovenija ni otok v Evropi. Trenutno pa deluje kot skupnost in je zaprta za mednarodne partnerje. S tem se ni strinjal mag. Aleksander Mervar, ki je poudaril, da je Slovenija ena relativno najbolj odprtih držav z vidika čezmejnih prenosnih kapacitet. Pomembno je, da se zavedamo, da bo treba uskladiti razpršeno proizvodnjo in dodatne odjemalce, kot je električna mobilnost. Treba je razmisliti o tem, kdo bo tisti, ki bo financiral hranilnike in kakšni bodo. Veliko je torej stvari, ki pa jih ne bo napisal EKS, ki bo vseboval le grobe usmeritve, kam bo šla slovenska energetika. Tu pa bodo nastopili svojo vlogo vodilni v elektroenergetskih podjetjih, ki bodo morali spremljati, v katero smer gre razvoj in podjetniško strategijo temu tudi prilagajati. Danes namreč ne moremo vedeti, kakšne bodo tehnologije leta 2030. Da o Sloveniji ne moremo govoriti kot o otoku je soglašal tudi direktor Direktorata za energijo Jože Dimnik, ki je spomnil, da gredo partnerji s svojim kapitalom v tržni ekonomiji pač tja, kjer se jim to izplača. Problem Slovenije je v tem, da so investicije dražje zaradi naše majhnosti. Opozoril je še, da bodo spremembe v vsakem primeru plačali odjemalci, vprašanje je le, na kakšen način. Naša skupna zaveza je, da se bomo razogljičili, saj prihodnost ne bo takšna, kot je bila preteklost. Treba bo najti nov pristop in odjemalcem ponuditi nove storitve, s katerimi bodo učinkoviteje rabili energijo na bolj okolju sprejemljiv način. Danijel Levičar je opozoril, da gospodarstvo in gospodinjstva iščeta različne produkte, zato zagotavljanje električne energije samo iz virov, ki so vremensko pogojeni, ni sprejemljivo. Zato je treba imeti odprta vrata tudi za druge vire in imeti v mislih, da nam trenutna energetska mešanica dobro služi in zagotavlja eno od konkurenčnejših cen električne energije, ki postaja energent prihodnosti. Zato si moramo v EKS postaviti prave cilje. Po besedah Jožeta Dimnika je eden večjih izzivov v prihodnje obdobje hitro spreminjajočih se cen električne energije, saj obstaja možnost odliva denarja iz energetike na finančne trge. Kako se bomo na to odzvali, pa je odvisno od tega, koliko bomo sposobni sami narediti in znali shraniti viške energije za obdobja, ko bo cena visoka.