Evropski statistični urad je največji padec cen električne energije zabeležil na Nizozemskem, največji padec cen zemeljskega plina pa v Latviji.
Po podatkih statističnega urada so se v prvi polovici leta 2020 v primerjavi s prvo polovico lanskega leta povprečne cene električne energije za gospodinjstva EU nekoliko znižale, in sicer iz 21,6 evra za 100 kWh na 21,3 evra za 100 kWh.
Cene električne energije so se znižale v 16 državah članicah EU. Največji padec cen električne energije za gospodinjstva v tem obdobju je bil na Nizozemskem (za 31 odstotkov), sledi Latvija (za 12,8 odstotka), Slovenija (za 11,4 odstotka), Švedska (za 10 odstotkov) in Estonija (za 8,9 odstotka). Največje povišanje pa je bilo zabeleženo v Litvi ( za 13,6 odstotka), na Poljskem (za12,9 odstotka), v Luksemburgu (za 10,5 odstotka), Romuniji (za 9,1 odstotka) in na Češkem (za 8 odstotkov). Razlog za zvišanje pa so bili višji prispevki.
Povprečne cene električne energije v gospodinjstvih v prvi polovici leta 2020 so bile najnižje v Bolgariji (10 evrov za 100 kWh), na Madžarskem (10,3 evra za 100 kWh) in v Estoniji (12,4 evra za 100 kWh), najvišje pa v Nemčiji (30,4 evra za 100 kWh) na Danskem (28,3 evra za 100 kWh) in v Belgiji (27,9 evra za 100 kWh). Znižanje davkov je predvsem vplivalo na znižanje cen na Nizozemskem, medtem ko so bile glavni dejavnik zniževanja cen v Latviji, Sloveniji, na Švedskem in v Estoniji nižji prispevki.
Po podatkih evropskega statističnega urada so bile povprečne cene zemeljskega plina v EU skoraj nespremenjene in so v prvi polovici leta 2020 znašale 6,6 evra za 100 kWh. Cene zemeljskega plina so se znižale v 18 od 24 držav članic EU, ki so poročale o cenah zemeljskega plina v povprečnem gospodinjstvu v prvi polovici leta 2020.
Med prvo polovico 2019 in prvo polovico 2020 so največji padec cen plina za gospodinjstva zabeležili v Latviji (za 29,4 odstotka), Litvi (za 19,8 odstotka), na Švedskem (za 16 odstotkov) in na Portugalskem (za 15,4 odstotka). Znižanje davkov je na znižanje cen vplivalo na Švedskem, stroški prispevkov pa so bili glavni dejavnik znižanja cen v Latviji, medtem ko so tako davki kot prispevki vplivali na cene v zemeljskega plina v Litvi in na Portugalskem. Nasprotno je bil največji porast cen zemeljskega plina zabeležen na Nizozemskem (za 8 odstotkov), pred Francijo (za 7,3 odstotka) in Hrvaško (za 5,2 odstotka). Povišanje davkov je vplivalo predvsem na zvišanje cen na Nizozemskem, višji prispevki pa so vplivali na povišanje cen v Franciji in na Hrvaškem.
Povprečne cene zemeljskega plina za gospodinjstva v prvi polovici leta 2020 so bile najnižje v Latviji, na Madžarskem, v Romuniji (po 3,2 evra za 100 kWh) in Litvi (3,6 evra za 100 kWh), najvišje pa na Nizozemskem (10 evrov za 100 kWh), na Švedskem (9,8 evra za 100 kWh), v Franciji (7,9 evra za 100 kWh) in na Danskem (7,5 evra za 100 kWh).
Delež davkov in prispevkov v ceni električne energije na ravni EU je v prvi polovici leta 2020 predstavljal 40 odstotkov cene električne energije, v ceni zemeljskega plina pa 33 odstotkov.