Po zadnjih podatkih EurObservejra so toplotne črpalke v letu 2020 v EU doživele nov vrh, saj je bilo na novo nameščenih skoraj 4,3 milijona toplotnih črpalk različnih tehnologij oziroma za 3,4 odstotka več kot leta 2019. Med njimi so največji delež imele črpalke vrste zrak-zrak, ki prevladujejo predvsem v državah z visokimi poletnimi temperaturami in z njimi povezanimi potrebami po hlajenju, kot so Italija, Španija, Portugalska in Francija, ki so imele v tem segmentu kar 80,8-odstotni tržni delež. Omenjena četverica držav je bila v letu 2020 tudi med petimi državami z največ na novo nameščenih raznovrstnih toplotnih črpalk, pri čemer sta bili precej pred drugimi Italija s skupno nameščenimi skoraj 1,6 milijona toplotnih črpalk in Francija, kjer se je za tovrsten način hlajenja in ogrevanja na novo odločilo 987 tisoč odjemalcev. V Španiji, ki se je uvrstila na tretje mesto, pa so predlani prodali dobrih 400 tisoč toplotnih črpalk.
Na lestvici 22 evropskih držav se je Slovenija po številu prodanih toplotnih črpalk v letu 2020 uvrstila na 16 mesto, za Češko in pred Avstrijo. Slovenija je bila hkrati tudi ena redkih držav, kjer se je število na novo nameščenih toplotnih črpalk v letu 2020 (25.446) v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo (29.929). Je pa bila naša država po skupnem številu nameščenih toplotnih črpalk konec leta 2020 na tej lestvici umeščena nekoliko višje, saj je z 264.698 toplotnimi črpalkami pristala na 13 mestu med evropskimi državami. Drugače tudi na tej lestvici s skupno nameščenimi skoraj 18 milijoni toplotnih črpalk krepko vodi Italija, pred Francijo (8,6 milijona) in Španijo (4,5 milijona).
Kot rečeno, si Evropska komisija v prizadevanjih za ogljično nevtralno Evropo veliko obeta tudi od opustitve fosilnih goriv za potrebe ogrevanja in hlajenja, pri čemer naj bi v prihodnosti glavno vlogo odigrale prav toplotne črpalke, ki se vse pogosteje pojavljajo tudi v kombinaciji s sončnimi elektrarnami. Da se bodo lahko ta pričakovanja tudi uresničila, pa bo poleg nakupa toplotnih črpalk potrebnih še veliko naložb tudi v okrepitev in posodobitev elektroenergetskega omrežja in zagotovitev potrebnih dodatnih količin električne energije iz okolju prijaznih virov.