Energetika

V EZS so se odzvali na dopolnjen osnutek predloga NEPN in okoljskega poročila

V sporočilu za javnost pozdravljajo namero MzI, da se proces sprejemanja dokumenta nadaljuje.
V EZS so se odzvali na dopolnjen osnutek predloga NEPN in okoljskega poročila

V svojem odzivu na dopolnjen osnutek NEPN in okoljskega poročila, ki sta trenutno v javni razpravi, so zapisali, da je bistveno, da se proces nadaljuje, saj mora Slovenija dokument predložiti Evropski komisiji. Sploh pa gre za osrednji energetski dokument države, na katerega energetski sektor čaka že dolgo. Slovensko gospodarstvo in slovenska energetika potrebujeta stabilni okvir delovanja, zato jih veseli, da kljub odstopu predsednika vlade Marjana Šarca proces sprejemanja tega dokumenta ne bo zastal. Predsednik EZS Marjan Eberlinc je obenem izrazil upanje, da bo v Sloveniji moč najti kompromis med različnimi pogledi in začrtati podnebno nevtralno oziroma nizkoogljično energetsko pot Slovenije za nadaljnja desetletja.

EZS si vsekakor prizadeva za ozaveščanje o energetskih vprašanjih, prav tako deluje povezovalno za vse svoje člane. Lahko se strinjajo z oceno, da za določene kroge niso sprejemljive resnično nobene naložbe v energetsko infrastrukturo, vključno z OVE, med katere spadajo tudi hidroelektrarne. Še posebej težko pa sprejmejo opustitev gradnje hidroelektrarn, saj nas takšna ravnanja lahko vodijo do nestabilnega delovanja energetskega sektorja in s tem povezane oskrbe Slovenije z energijo, opozarjajo na EZS. Vsaka država, vsako gospodarstvo in nenazadnje vsako gospodinjstvo potrebuje energijo, ki jo je treba od nekod vzeti. Energetska odvisnost od uvoza, torej od drugih držav, pomeni manjšo varnost, večjo ranljivost in nepredvidljive cene, je tudi poudaril Marjan Eberilnc.

Po njegovih besedah bodo naložbe v novo energetsko infrastrukturo zaradi postopnega opuščanja fosilnih goriv v prihodnosti ter dejstva, da bo v prihodnosti potekla tudi obratovalna doba NEK, nujne. Sedaj TEŠ in NEK prispevata vsak približno tretjino električne energije v celotni proizvodnji elektrike v Sloveniji. To skupaj torej pomeni, da bo treba dve tretjini elektrike, ki ju porabimo danes, postopoma nadomestiti z drugimi, nizkoogljičnimi viri. Kompromis o tem pa bo treba najti čim prej, še opozarja Marjan Eberlinc. (pb)

povzeto po sporočilu za javnost
O avtorju