Med anketiranci po raziskavi REUS 2017 dobra petina slovenskih gospodinjstev razmišlja o prehodu na drugačen način ogrevanja.
Gospodinjstva, ki razmišljajo o prehodu na drugačen načina ogrevanja oziroma o dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja, omenjajo naslednje razloge: znižanje stroškov (41 odstotkov), uporaba okolju prijaznejšega načina gretja (17 odstotkov), varčnejši način gretja (15 odstotkov), dotrajanost obstoječega načina ogrevanja (12 odstotkov), enostavnejše ogrevanje (10 odstotkov) in dopolnilno ogrevanje za prehodno obdobje (4 odstotki).
Med tistimi anketiranci, ki razmišljajo o prehodu na drugačen načina ogrevanja, bi polovica gospodinjstev izbrala centralno ogrevanje, pri čemer bi se za toplotno črpalko zrak-voda odločilo 19 odstotkov, za specialni kotel na lesno biomaso 16 odstotkov, za toplotno črpalko zrak-zrak 8 odstotkov, za toplotno črpalko voda-voda 7 odstotkov in za sprejemnike sončne energije 6 odstotkov. Slaba petina omenjenih anketirancev, to je 18 odstotkov, še ne ve, katero ogrevalno napravo bi izbrala. Pri izbiri naprav za dopolnitev sistema ogrevanja bi se 21 odstotkov odločilo za toplotno črpalko zrak-voda, za sprejemnike sončne energije pa 12 odstotkov, je med drugim pokazala raziskava REUS 2017.
ZENS se zavzema za manjšo in varčno porabo energije
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije je javnost že lani seznanilo z izračunom zamenjave električnega grelnika vode s toplotno črpalko, s tovrstnimi aktivnosti pa nadaljujejo tudi letos. Osnovni namen te akcije je po besedah ZENS seznanjanje širše javnosti, predvsem lastnikov individualnih in večstanovanjskih objektov, upravnikov zgradb in deležnikov na področju energetike o možnosti bistvenih dolgoročnih prihrankih, ki jih ponuja zamenjava električnega grelnika vode s toplotno črpalko.
Med drugim je Zensov izračun zamenjave električnega grelnika vode s toplotno črpalko pokazal, da bi z zamenjavo 50.000 bojlerjev oziroma električnih grelnikov vode s toplotnimi črpalkami že v prvem letu prihranili 17,3 milijona evrov in 103 gigavatne ure elektrike.
»Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev države od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način, da se življenjski pogoji ne spremenijo, dosežemo prihranke, ki bistveno vplivajo na državno energetsko odvisnost in obenem zmanjšajo stroške vsakega posameznika za porabljeno energijo. Zamisel o zamenjavi električnega grelnika sanitarne vode s toplotno črpalko je eden od korakov pri doseganju manjše porabe energije, ki lahko na državni ravni prispeva k pomembnem prihranku električne energije,« poudarjajo v Zensu.