V industriji možni skoraj 30 odstotni energetski prihranki

Gre za prvi raziskovalni projekt na področju energetske učinkovitosti v industriji v regiji Adriatic.

Kot so sporočili iz Siemensa, je bil namen raziskave ugotavljati potencial energetskih prihrankov v regiji in kaj so ključni vzvodi oziroma ovire za njihovo doseganje. Ena njenih ključnih ugotovitev za Slovenijo je, da lahko slovenska industrija v energetsko intenzivnih panogah že z razpoložljivimi tehnologijami prihrani od 13 do 29 % energije. Sicer pa so pogledi na pomen energetske učinkovitosti v vseh obravnavanih državah podobni.

Vzpostavljena platforma za nadaljnje raziskave

»Želeli smo priti do sistematičnega vpogleda v področje energetske učinkovitosti v industriji: zanimalo nas je, kakšen položaj zaseda na prioritetni lestvici podjetij v regiji in še posebej, kaj so vzvodi in ovire za naložbe v energetsko učinkovite tehnologije," je povedala Medeja Lončar, direktorica podjetja Siemens Slovenija in vodja Siemensove divizije Industrija za regijo Adriatic. K temu je dodala, da v regiji Adriatic takšna raziskava doslej še ni bila izvedena, za njih pa predstavlja platformo za nadaljnje raziskovanje tega področja.

Raziskavo je v sodelovanju z osrednjimi raziskovalnimi inštituti v regiji izvedel uveljavljen raziskovalni inštitut Mediana. Kot je dejala direktorica Janja Božič Marolt, jih veseli, da so lahko pomembno prispevali k rezultatom pionirske in celovite študije na področju energetske učinkovitosti v industriji v Adria regiji. "Poleg vedenjskih sprememb, ki jih  prinašajo nove varčne tehnologije končnim uporabnikom energije v gospodinjstvih, je seveda tudi industrija tista, ki je v deležu BDP vpliven dejavnik gospodarske uspešnosti, zato so prihranki, ki jih energetska učinkovitost omogoča, še kako nujni in koristni,« je poudarila direktorica Mediane.

Glede prihrankov na prvem mestu tehnologije za proizvodnjo toplote

Ena ključnih ugotovitev raziskave je, da bi lahko energetsko intenzivna industrija v Sloveniji že s trenutno razpoložljivimi tehnologijami prihranila od 13 do 29% energije. Največji potencial za prihranke v Sloveniji (13,9%) imajo tehnologije za proizvodnjo toplote znotraj posameznih industrijskih obratov, sledijo jim motorji in pogoni, kjer bi z nadomeščanjem obstoječe opreme z najboljšo razpoložljivo tehnologijo lahko prihranili 6,6% energije.  

»Inovativnost je v tehnološki sferi ključnega pomena, vendar pa je za nas pomembna ugotovitev raziskave, da so veliki prihranki možni že s tehnologijami, ki so preverjene na trgu. Še več, izkazuje se, da je podjetjem poleg prihrankov pomembna predvsem stabilnost obratovanja njihove proizvodnje,« je poudarila Medeja Lončar.

Raziskava je še pokazala, da je ključni vzvod za uvajanje projektov energetske učinkovitosti v vseh državah regije zmanjševanje stroškov in izboljšanje konkurenčnosti. Kratek čas poplačila je glavni predpogoj za naložbe v energetsko učinkovite tehnologije. Kot navajajo respondenti v globinskih intervjujih in kvantitativni raziskavi, imajo projekti, katerih čas vračila naložbe je daljši od petih let, slabše možnosti za financiranje. Hkrati navajajo tudi, da so podjetja, ki so ekonomsko uspešnejša, tudi bolj odprta za naložbe v energetsko učinkovitost.

Za večjo energetsko učinkovitost potrebni tudi ustrezni vladni ukrepi

Ovire za naložbe v energetsko učinkovitost so dokumentacija, povezana z EU in vladnimi finančnimi mehanizmi, ter pomanjkanje eksterne tehnične in finančne podpore. Respondenti v raziskavi so menili, da bi k večji energetski učinkovitosti pripomogli tudi vladni ukrepi v obliki finančnih in drugih spodbud.

Ne glede na to, da so bila v analizo zajeta podjetja, ki za svojo proizvodnjo uporabljajo napredne tehnologije, je analiza pokazala, da niso ključne samo tehnologije, enako pomembno je človeško vedenja oziroma zasuk v miselnosti. Pri tem zasuku določeno vlogo odigrava tudi vladni ukrep uvajanja obveznih energetskih pregledov, ki jih mnogi sogovorniki vidijo kot prvi pomemben korak pri prepoznavanju priložnosti za energetske prihranke, so med drugim še sporočili iz Siemensa. (mj)