Ministrstvo morebitne pripombe in predloge zainteresirane javnosti pričakuje do 10. julija.
Evropska direktiva o energetski učinkovitosti namreč določa, da mora vsaka država članica predložiti nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost do 30. aprila 2014 in nato vsaka tri leta. Gre za drugi akcijski načrt v okviru omenjene direktive, ki zajema bistvene ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno s pričakovanimi ter doseženimi prihranki energije, z namenom doseganja nacionalnega cilja povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020, in prispevka Slovenije k doseganju skupnega cilja EU (povečanju URE za 20 odstotkov). Uspešnost izvajanja Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2017–2020 (AN-URE 2020) je ključnega pomena tudi za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in doseganje 25-odstotnega ciljnega deleža OVE v bilanci rabe bruto končne energije do leta 2020, pomembno pa prispeva tudi k ciljem na področju kakovosti zraka.
V posodobljenem AN-URE 2020 je pregledano izvajanje horizontalnih in več sektorskih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti ter ukrepov v javnem sektorju, stavbah, industriji, prometu, pri ogrevanju in hlajenju ter pretvorbi, prenosu in distribuciji energije. Večina ukrepov predstavlja že obstoječe ukrepe, izvedba katerih je analizirana, ovrednotena in po potrebi nadgrajena. Posodobljen akcijski načrt prinaša tudi nekaj novih ukrepov, predvsem na področju vzpostavitve finančnih instrumentov za celovite prenove stavb ter zagotavljanja kakovosti načrtovanja in izvedbe ukrepov pri teh prenovah, saj obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije. AN URE 2020 uvaja tudi več novih ukrepov na področju spodbujanja učinkovitosti pri ogrevanju in hlajenju, saj je za dosego ciljev na tem področju treba okrepiti tudi prizadevanja za povečanje energijske učinkovitosti tehnologij in uporabe OVE, še posebej v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja.
Kot ugotavljajo na Ministrstvu za infrastrukturo je Slovenija trenutno na dobri poti za doseganje nacionalnega cilja, vendar pa ta trend še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja rabe primarne energije, predvsem zaradi visoke volatilnosti končne rabe energije v prometu, ki je leta 2015 predstavljala 38 odstotkov skupne rabe končne energije, in lahko resno ogrozi tudi izpolnjevanje cilja rabe primarne energije.
Zainteresirana javnost morebitne pripombe na predlog dokumenta na naslov ministrstva lahko pošlje najkasneje do 10. julija.
Dokument je objavljen na povezavi www.energetika-portal.si