Izpostavljeno

V javni obravnavi predlog interventnega zakona o TEŠ

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je danes poslalo interventni zakon o TEŠ v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje, pa tudi Združenju občin Slovenije, Združenju mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Pripombe in predloge na ministrstvu zbirajo do 27. oktobra, do začetka novembra pa bo nato pripravljena dopolnjena in končna različica zakona.

V javni obravnavi predlog interventnega zakona o TEŠ

Glavni cilj predloga zakona je sprejetje nujnih začasnih ukrepov za dobavo toplote in s tem oskrbo s toplotno energijo za prebivalce, javne ustanove in gospodarstvo Šaleške doline  do vzpostavitve alternativnih virov za proizvodnjo toplote. Kot so sporočili iz MOPE, pa je dodatni cilj zakona tudi, da se oskrba s toploto izvaja na stroškovno najbolj učinkovit, optimalen, transparenten in kontroliran način, ki je hkrati skladen s pravili o državnih pomočeh. Ker gre za nujne in začasne ukrepe, je cilj zakona tudi čimprejšnja vzpostavitev alternativnih virov za zagotavljanje toplote, za kar so odgovorne lokalne skupnosti. 
Brez ukrepov, ki jih uveljavlja ta zakon, bi namreč odjemalci v Šaleški dolini ostali brez toplote, kar bi posledično pomenilo, da bi bila brez ogrevanja gospodinjstva, šole, vrtci, zdravstvene ustanove, inštitucije lokalne samouprave, državni organi in gospodarstvo, s tem pa bi na tem območju nastale tudi nesprejemljive življenjske razmere.
Interventni zakon, katerega pobudnik je MOPE, je sicer le eden v vrsti zakonov, ki omogočajo začetek preobrazbe šaleške energetike. Pomeni nadaljnje izkoriščanje energetskega potenciala obstoječe strateške energetske lokacije, zagotavlja nadaljnje obratovanje Premogovnika Velenje  in Termoelektrarne Šoštanj ter omogoča še naprej zanesljivo proizvodnjo in dobavo toplotne energije tamkajšnjim odjemalcem. Hkrati pa je tudi vmesni korak med tradicionalnim in novimi načini pridobivanja električne in toplotne energije, saj bodo za čas veljavnosti zakona v dolini pripravljeni novi energetski projekti, vključno z zeleno preobrazbo daljinskega ogrevanja.

Zakon zagotavlja nadaljnjo oskrbo s toplotno energijo in ohranitev delovnih mest

Z interventnim zakonom bo TEŠ-u omogočeno tudi nadaljnje obratovanje, saj se spreminja  le njegov primarni namen, iz proizvodnje električne energije v proizvodnjo toplotne energije. Novi režim, ki ga predvideva interventni zakon, bo deloval do zagotovitve novega, nadomestnega vira ogrevanja, predvidoma do leta 2030, skladno z že sprejetimi načrti obeh občin za prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja v dolini. Šaleški dolini bo s sprejemom interventnega zakona zagotovljeno nadaljnje obratovanje TEŠ, s tem pa tudi oskrba s toplotno energijo 35.000 prebivalk in prebivalcev doline ter lokalnega gospodarstva. Obdobje trajanja gospodarske javne službe je prilagojeno Trajnostnemu načrtu za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj do leta 2033, ki ga je za Mestno občino Velenje in Občino Šoštanj sprejelo Komunalno podjetje Velenje januarja lani in predvideva opustitev rabe toplote iz TEŠ do leta 2030. Z novim režimom obratovanja bo omogočeno in zagotovljeno nadaljnje delovanje TEŠ-a in Premogovnika Velenje ter s tem ohranitev delovnih mest. Po informacijah, s katerimi razpolaga ministrstvo, poslovodstvi obeh družb tudi že pripravljata načrt poslovanja v spremenjenih okoliščinah, ki v naslednjih letih ne predvideva odpuščanj, niti v TEŠ niti v PV. 

S spremembo režima obratovanja do precejšnjih prihrankov

Interventni zakon je, kot izpostavljajo na MOPE, prvi korak pri pospešeni preobrazbi šaleške energetike, s katero bodo država in davkoplačevalci prihranili preko 1,5 milijarde evrov v primerjavi z obratovanjem do leta 2033, kot je predvideno skladno z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij iz januarja 2022. Interventni zakon namreč predvideva zmanjšano obratovanje TEŠ, s čimer naj bi prihranili pri nakupu emisijskih kuponov na mednarodnih trgih, in tudi s tem zagotovili potreben investicijski potencial za zeleni prehod. Prilagojen režim obratovanja TEŠ bo pozitivno vplival tudi na gospodarstvo, saj je prihranek potrebnih manjkajočih sredstev za obratovanje termodivizije zaradi predvidenega skrajšanega in zmanjšanega obratovanja ocenjen na več kot 1,4 milijarde evrov. Če se pri tem upošteva tudi do 100 milijonov evrov ocenjenega prihranka pri zapiralnih delih Premogovnika zaradi njihove spremenjene dinamike, znaša skupni prihranek preko 1,5 milijarde evrov. Ta prihranek se lahko investira v nove nizkoogljične proizvodne vire, s tem pa se v državi generira nova zelena delovna mesta ter tudi druge koristi iz naslova povečanega investicijskega potenciala.
Interventni zakon bo omogočil, da se pospešeno pripravita tudi oba zakona, ki sta ključna za preobrazbo Šaleške doline, in sicer Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije, ki  bosta skladno z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda zagotovila celotni regiji dejanski pravičen prehod.  

Zakon naj bi sprejeli po nujnem postopku

MOPE bo vladi predlagalo, da se predlog zakona, ki predvideva, da se TEŠ naloži gospodarska javna služba zagotavljanja toplote za odjemalce na območju Mestne občine Velenje in občine Šoštanj, obravnava po nujnem postopku, da bi se preprečile težko popravljive in nevzdržne posledice za prebivalstvo, javne ustanove in gospodarstvo na območju Slovenije. Predlog zakona sicer predvideva plačilo nadomestila TEŠ-u za izvajanje gospodarske javne službe za zagotavljanje toplote v obdobju od začetka 2025 do konca 2029 v ocenjenem skupnem znesku 833 milijonov evrov, ki bi se krilo iz državnega proračuna. Od tega znaša ocenjena vrednost potrebnih nadomestil za obratovanje za zagotavljanje toplote 680 milijonov evrov, kar se bo praktično v celoti pokrilo s povečanimi prihodki iz dividend energetskih družb, preostali del pa je odplačevanje kredita za nasedlo naložbo, kar je prav tako nujno za obratovanje TEŠ za obdobje trajanja interventnega zakona. Trenutni predlog predvideva tudi, da bi se ta sredstva zbirala na namenski proračunski postavki, saj bi s tem zagotovili transparentnost in neposredno povezanost med pobranimi dobički in stroški nove gospodarske javne službe, prav tako pa bi se pobrani dobički lahko porabljali tudi skozi več let, saj bi se ohranjali samo za točno določen namen. Na ministrstvu še izpostavljajo, da gre v tej fazi priprave interventnega zakona za predlog, ki se bo lahko do končne različice še spremenil.

Povezava do predloga zakona.

Brane Janjič
O avtorju