Zainteresirane javnosti morebitne pripombe in predloge na MzI lahko posredujejo do 13. decembra.
Namen zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE) je uskladitev nacionalnega pravnega reda s pravom EU. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenašajo zakonodajni akti paketa Čista energija za vse Evropejce, ki se nanašajo na spodbujanje uporabe OVE in potrdila o izvoru energije iz SPTE ter o spodbujanju električne energije SPTE.
Predlog zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo (MzI), vsebinsko ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe OVE, določa zavezujoč cilj za delež energije iz OVE v bruto končni porabi v Sloveniji ter ukrepe za doseganje tega cilja in načine njihovega financiranja (vključno z mednarodnim sodelovanjem in pravili o finančni podpori za spodbujanje energije iz OVE in iz SPTE), potrdila o izvoru energije, samooskrbo z električno energijo iz OVE, uporabo energije iz OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja ter v sektorju prometa, poleg tega pa tudi upravne postopke ter informiranje in usposabljanje inštalaterjev.
Nekatere določbe so enake določbam v trenutno veljavnem Energetskem zakonu, nekatere pa so spremenjene ali dodane z namenom prenosa evropske zakonodaje v slovenski pravni red.
Bistvene razlike se nanašajo na zavezujoč cilj deleža OVE v bruto končni porabi energije, ki se določa z NEPN (vsakoletni delež od leta 2021 dalje ne sme biti nižji od izhodiščnega deleža 25 odstotkov) ter na deklaracije za proizvodne naprave in potrdila o izvoru energije iz OVE in iz SPTE. S predlogom zakona se obstoječe podpore za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE širijo tudi na naprave, ki izkoriščajo OVE za proizvodnjo plinastih goriv (vključno z vodikom), toplote za učinkovito ogrevanje in hlajenje ter pogonskih tekočih in plinastih biogoriv. Razlike se v predlogu zakona nanašajo tudi na izvajanje nalog centra za podpore, ki je v javnem interesu in se izvaja kot obvezna gospodarska javna služba na podlagi koncesije vlade RS preko gospodarske družbe v stoodstotni lasti države. Prav tako so spremembe nanašajo na mehanizem mednarodnega sodelovanja iz naslova statističnih prenosov energije iz OVE in način zagotavljanja sredstev za statistične prenose za uspešnejše doseganje zahtevanega deleža energije iz OVE. Drugačno je obračunavanje omrežnine, prispevkov in drugih dajatev v režimu samooskrbe z električno energije iz OVE, priključevanje naprav za samooskrbo ter ustanavljanje skupnosti na področju energije iz OVE. Predlog zakona spodbuja rabo OVE (sončne elektrarne in toplotne črpalke) v prostorskem načrtovanju in pogoje za skrajšanje postopkov za izdajo dovoljenj in soglasij za postavitev, priključitev in obratovanje proizvodnih naprav iz OVE ter ustanavlja kontaktne točke za pomoč strankam v upravnih in drugih postopkih pri postavitvi in obratovanju proizvodnih naprav na OVE. V predlog je vključena energija iz OVE za ogrevanje in hlajenje z ukrepi za povečanje deleža energije iz OVE v tem sektorju. Omejuje se uporabe posameznih energentov na fosilno gorivo (kurilno olje, premog) in elektrike za ogrevanje. Znižuje se prispevek OVE za energetsko intenzivna podjetja in obveznosti distributerjev toplote za sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja. Razlike so tudi pri doseganju obveznega minimalnega deleža OVE za uporabo v prometu s strani dobaviteljev goriv (tudi naprednih pogonskih biogoriv in bioplina) in zagotavljanju pravočasnega in točnega poročanja podatkov s strani dobaviteljev v podatkovno zbirko EU. Spremembe pa so tudi pri izvajanju inšpekcijskega nadzora in prekrškov.
Javna obravnava bo potekala do 13. decembra, morebitne pripombe in predloge pa je MzI treba posredovati na predpisanem obrazcu na elektronski naslov: [email protected].