Cene električne energije so se v povprečju zvišale za 1,3 odstotka, cene zemeljskega plina pa za 1,7 odstotka.
Po podatkih evropskega statističnega urada je cena električne energije za gospodinjstva v 27 državah članicah EU v povprečju znašala 21,6 evra za 100 kWh. To pomeni 1,3-odstotno zvišanje v drugi polovici leta 2019 v primerjavi z drugo polovico leta 2018, kar je podobno kot je znašala skupna stopnja inflacije v tem obdobju.
Najbolj so se cene električne energije zvišala na Nizozemskem (za 19,6 odstotka), sledijo ji Litva (s 14,3-odstotnim zvišanjem), Češka (z 11-odstotnim zvišanjem), Romunija (z 10,1-odstotnim zvišanjem) in Latvija (z 8,5-odstotnim zvišanjem). Najbolj so se cene električne energije znižale na Danskem (za 6,3 odstotka), v Grčiji (za 5,8 odstotka), na Portugalskem (za 4,9 odstotka), v Bolgariji (za 4,7 odstotka) in v Nemčiji (za 4,2 odstotka).
V povprečju so bile cene električne najnižje v Bolgariji (9,6 evra za 100 kWh), na Madžarskem (11 evrov za 100 kWh) in v Litvi (12,5 evra za 100 kWh). Najvišje so bile cene na Danskem (29,2 evra za 100 kWh), v Nemčiji (28,7 evra za 100 kWh) in v Belgiji (28,6 odstotka za 100 kWh).
Delež davkov in dajatev v ceni električne energije v gospodinjstvih se je med državami članicami močno razlikoval, in sicer od dveh tretjin skupne cene na Danskem (64 odstotkov), več kot polovice skupne cene v Nemčiji (54 odstotkov) do le šestih odstotkov na Malti.
Kot ugotavlja evropski statistični urad, so se cene zemeljskega plina za gospodinjstva v državah članicah EU v obdobju med drugo polovico leta 2018 in drugo polovico leta 2019 v povprečju zvišale za 1,7 odstotka kar je za približno 0,4-odstotne točke več kot je bila stopnja inflacije v tem obdobju, in sicer na 7,2 evra za 100 kWh. To je še vedno za 0,3 evra za 100 kWh manj kot v drugi polovici leta 2013, ko smo zabeležili najvišje cene zemeljskega plina v zadnjih desetih letih.
V obdobju med drugo polovico leta 2018 in drugo polovico leta so se cene zemeljskega plina za gospodinjstva zvišale v enajstih državah članicah in so se gibale od manj kot štiri evre za 100 kWh v Romuniji do skoraj 12 evrov za 100 kWh na Švedskem. Najvišji porast so zabeležili v Španiji (za 16,7 odstotka), na Hrvaškem (za 12,9 odstotka), na Nizozemskem (za 12,1 odstotka) in v Franciji (za 10 odstotkov). Na drugi strani so se cene zemeljskega plina najbolj znižale v Latviji (za 22 odstotkov), na Danskem (za 15,5 odstotka), v Grčiji (za 10,2 odstotka) in v Belgiji (za 8,3 odstotka).
Izraženo v evrih so bile cene zemeljskega plina nižje od petih evrov za 100 kWh v Romuniji in na Madžarskem (obe 3,3 evra za 100 kWh), v Latviji (3,5 evra za 100 kWh), na Hrvaškem, v Litvi in v Luksemburgu (vse 4,1 evra za 100 kWh), v Estoniji in Bolgariji (obe 4,5 evra za 100 kWh), na Poljskem (4,7 evra za 100 kWh) in na Slovaškem (4,8 evra za 100 kWh). Nad desetimi evri za 100 kWh pa so cene znašale na Švedskem (11,7 evra za 100 kWh), v Španiji (10,2 evra na 100 kWh), na Nizozemskem (9,7 evra za 100 kWh), v Italiji (9,3 evra za 100 kWh) in v Franciji (8,4 evra za 100 kWh). Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjstva EU je tako znašala 7,2 evra 100 kWh.
V drugi polovici leta 2019 je bil delež davkov in dajatev v ceni zemeljskega plina najvišji na Danskem (60 odstotkov), na Nizozemskem (54 odstotkov), na Švedskem (43 odstotkov) ter v Italiji, Estoniji in Sloveniji (vse 30 odstotkov). Najmanjši pa je bil ta delež v Grčiji (osem odstotkov), v Luksemburgu (10 odstotkov), v Romuniji (16 odstotkov) ter na Slovaškem, v Bolgariji in na Irskem (povsod 17 odstotkov).
Delež davkov in prispevkov v ceni električne energije je na ravni EU v drugi polovici leta 2019 povprečno znašal 41 odstotkov, v ceni zemeljskega plina pa 31 odstotkov.
Cena električne energije za gospodinjstva se je v Sloveniji v drugi polovici leta 2019 zvišala za 1,7 odstotka na 16,7 evra za 100 kWh, cena zemeljskega plina pa se je znižala za 2,8 odstotka na 5,6 evra za 100 kWh. Delež davkov in dajatev v ceni električne energije je znašal 31 odstotkov, v ceni zemeljskega plina pa 30 odstotkov.