S potrditvijo investicijskega programa v začetku letošnjega julija je bil storjen pomemben korak k ureditvi nacionalno pomembnega področja – izgradnji odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke (NSRAO). Izgradnjo odlagališča zahteva zakonodaja, tako domača, npr. Strategija prostorskega razvoja Slovenije, kot tudi mednarodna, npr. Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Investitor je republika Slovenija (vlada), ARAO pa je pooblaščeni agent za izvajanje projekta do pridobitve gradbenega dovoljenja.
Odlagališče je infrastrukturni objekt na področju energetike, ker podpira proizvodnjo električne energije Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Projekt odlagališča z zagotavljanjem pogojev za trajno in zanesljivo obratovanje NEK izboljšuje zadostnost in zanesljivost obratovanja elektroenergetskega sistema RS, omogoča podaljšanje življenjske dobe NEK in ponuja sinergijske učinke v primeru gradnje drugega bloka ter omogoča varno, gospodarno in zanesljivo uporabo radioaktivnih virov v znanosti, medicini in industriji, je povedal dr. Tomaž Žagar, direktor agencije, s katerim smo se pogovarjali o napredovanju projekta.
video
8. julija 2014 je bil na ministrstvu za infrastrukturo in prostor potrjen investicijski program za projekt odlagališča NSRAO. Kaj to pomeni za projekt?
Potrditev investicijskega programa je pomemben korak k ureditvi nacionalno pomembnega področja – izgradnji odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke. S potrditvijo investicijskega programa je minister pravzaprav odobril izvedbo investicije. Potrjen investicijski program skupaj s potrjenim državnim prostorskim načrtom (DPN) predstavlja celovito osnovo za pripravo projektne dokumentacije ter za nadgradnjo varnostnih in okoljskih analiz za odlagališče. S tem je zaključen dolg proces, ki se je začel z iskanjem lokacije. Znani so torej vsi okvirji projekta: lokacija, koncept odlaganja in finančna shema.
V čem vidite razloge, da se je začetek gradnje odlagališča NRSAO tako odmaknil od prvotnih planov?
Lahko rečem, da ARAO stalno od decembra 2009, ko sta bila s sprejetim državnim prostorskim načrtom potrjena lokacija in določen tip odlagališča, pripravlja vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja, optimizacijo projektnih rešitev in obratovanja odlagališča in nadgrajuje varnostno dokumentacijo za odlagališče. Seveda kolikor je bilo to mogoče. Za večji napredek na projektu so bile potrebne odločitve investitorja, da lahko ARAO, ki je agent, nadaljuje delo. Vseh akterjev pri projektu je veliko, zato postopek traja dolgo časa. Če se primerjamo z drugimi državami, npr. s Švedsko, Belgijo, Francijo, smo si tudi po časovni plati kar podobni.
Kako je s tehnologijo odlagališča, je že znana? Se v zvezi s tem s kom posvetujete?
Z državnim prostorskim načrtom je določen tip odlagališča: pripovršinski silos. Razpis za izdelavo projektne dokumentacije je v teku. Načrtovane rešitve so bile večkrat preverjene tudi v okviru ekspertnih misij Mednarodne agencije za atomsko energijo in drugih mednarodnih strokovnih organizacij. Strokovna mnenja so pozitivno ocenila načrtovane rešitve, hkrati pa je bilo podanih več priporočil, ki bodo seveda upoštevana in bodo v končni fazi prispevala k boljšim projektnim rešitvam. Splošna ocena je, da je načrtovani projekt odlagališča na lokaciji, ki jo lokalna skupnost sprejema, dober in ga je smiselno nadaljevati ter zgraditi varno odlagališče z vkopanimi odlagalnimi silosi na lokaciji Vrbina.
Na kakšen način bo delovalo odlagališče? V enem od pogovorov za Naš stik ste omenjali modularen način odlaganja z enim ali dvema silosoma s faznim obratovanjem.
Modularen način gradnje pomeni, da se zgradi najprej en silos in kasneje – če oziroma ko bo za to potreba – še en. Uredba o DPN predvideva gradnjo dveh silosov, ki lahko skupaj sprejmeta 9400 m3 odpadkov. Ko bo prvi silos poln, se bo glede na takrat znane potrebe zgradil še drugi silos ustrezne kapacitete.
V čem je prednost izbrane lokacije? Nam lahko tehnologijo bolj podrobno razložite?
Na lokaciji se nahajata dve pomembni geološki strukturi: ena je melj, to je plast globoka več kot 600 metrov, nad to pa je tanka 5-10 metrov debela plast proda. Sama jedrska elektrarna temelji na meljih. To je kompakten nepropusten material, kjer je hitrost pronicanja vode samo nekaj mm na leto, v produ pa teče s hitrostjo približno 1 km na leto. Za odlagališče potrebujemo lokacijo, kjer se voda skoraj ne premika, ta neprepustni material pa je blizu površja. Zgradili bomo betonski silos, ki bo izkopan s površine, skozi prod, uporabni del silosa, kjer bodo odloženi odpadki, pa bo v melju. Odlagalo se bo samo v melju. Silos bo armiranobetonski, s steno debeline en meter. Ko bo silos poln, bo na vrhu zaprt z betonsko ploščo in prekrit z glino. Vsepovsod okoli silosa bo torej material, ki tesni vodo. To zagotavlja zadnjo, naravno bariero, ki preprečuje vpliv okolja na odpadke in obratno, vpliv odpadkov na okolje. Nad tem bo plast podtalnice, ki bo ostala nemotena, saj se bo voda še naprej pretakala. Koncept odlaganja je mulitibarierni, z zaporednimi pregradami, ki so inženirske in naravne. Prva pregrada bo sod z odpadki, vsi bodo v trdni obliki. Sodi bodo zloženi v betonski zabojnik, kamor gre 12 sodov. Praznine med sodi bodo zapolnjene z betonom da ne bo praznega prostora. Pripravljene zabojnike s sodi se zloži v silos, vmesne prostore se zapolni z redkim betonom, na koncu pa bo silos zaprt z armiranobetonsko ploščo. Končni objekt bo poln betonski monolit, ki bo zakopan v nepropustni plasti melja.
Kaj pa potresna ogroženost lokacije?
Potresna ogroženost Posavja je bila za nas vhodni parameter in je gotovo najbolj znana v Sloveniji. Pri projektiranju je bila tudi upoštevana. Podzemni objekti so bolj odporni na potrese kot nadzemni, še posebej če so načrtovani kot monolitni objekti, zato bo odlagališče v fazi, ko bo zaprto, zelo varno. Moramo pa upoštevati nadzemno zgradbo, ki jo bo treba projektirati glede na potresne parametre podobno kot NEK. Projektant je vse potrebne vhodne parametre upošteval pri izdelavi projektnih rešitev.
Kakšen je volumen odlagališča? Bo prostor tudi za odpadke morebitnega bloka 2?
Blok 2 bi bil večja enota z manj odpadki. Projektno izhodišče je bilo, da je treba narediti odlagališče za vse radioaktivne odpadke, ki nastanejo v Sloveniji, pri čemer je treba upoštevati meddržavni dogovor. V državnem prostorskem načrtu je predvidena maksimalna kapaciteta odlagališča, ki je dovolj za odpadke iz obstoječe elektrarne. Z varnostnimi analizami je bila preverjena »kapaciteta« lokacije, to je koliko odpadkov bi lahko na lokaciji odložili. Analize so pokazale, da bi s takšnim konceptom odlaganja na tej lokaciji lahko brez težav zgradili tudi dodatne silose za odpadke iz morebitnega bloka 2. Seveda s predhodno spremembo prostorskega načrta. Trenutni investicijski program upošteva izgradnjo le enega silosa.
Kakšen je predvideni terminski potek priprave, gradnje in poskusnega obratovanja?
Gradbeno dovoljenje za jedrski objekt bo predvidoma pridobljeno do 2017, tako da bo gradnja potekala od leta 2017 do 2019. Pred tem bodo izvedena pripravljalna dela in pripravljena potrebna infrastruktura. Poskusno obratovanje odlagališča je predvideno leta 2020.
Kako je s kadri, jih imate dovolj? S kom vse sodelujete pri projektu in kateri bodo zunanji izvajalci?
Vseh zaposlenih je 20. Neposredno na projektu odlagališča jih dela pet, ostali strokovni kader sodeluje po potrebi, na področjih svojih strokovnih znanj in podpira projekt. Seveda si moramo za izvedbo zahtevnejših in specialnih del pomagati z zunanjimi sodelavci.
Financiranje projekta je kot kaže urejeno. Iz katerih virov bo zagotovljeno?
Celotna investicija od pridobitve lokacije do začetka obratovanja, vključno z razgradnjo in zapiranjem odlagališča, bo stala 157.515.000 evrov po stalnih cenah oz. 174.665.000 evrov po tekočih cenah. Denar je zagotovljen: Sklad NEK bo prispeval 80,72 odstotkov sredstev, saj večino nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki bodo odloženi v odlagališču, predstavlja polovica radioaktivnih odpadkov iz NEK, za katero je dolžna poskrbeti Slovenija, proračun države pa 19,28 odstotkov, kar predstavlja sorazmerni delež za odložene nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, ki izvirajo iz medicine, raziskav in industrije.
Kako je s sodelovanjem Hrvaške pri projektu?
Investicijski program za odlagališče NSRAO je potrjen za t. i. »slovenske nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, torej za polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v NEK in za katere je odgovorna Slovenija ter za odlaganje vseh ostalih slovenskih NSRAO, torej za radioaktivne odpadke, ki nastajajo v medicini, raziskavah in industriji v Sloveniji.
Potrjen investicijski program za odlagališče analizira tudi možnost širitve odlagališča za hrvaški del odpadkov iz NEK v skladu z meddržavno pogodbo o upravljanju NEK. V tem primeru predstavlja potrjen investicijski program za odlagališče predlog možne skupne rešitve. Z ekonomskega stališča je skupno odlagališče znatno ugodnejše in to za obe državi. Vendar je pogoj za takšno odločitev seveda ustrezen predhodni dogovor s Hrvaško na meddržavni ravni.
Vladimir Habjan