V Ljubljani poteka medregijsko srečanje o ravnanju z RAO

Dogodek, ki poteka pod naslovom »Interregional Meeting on Existing and New Technologies for Pre-disposal and Disposal Activities«, sta pripravili Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) s sedežem na Dunaju in Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV).  

Po sporočilu iz Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) se  srečanja udeležuje 37 udeležencev iz 19 držav, v katerih uporabljajo zaprte vire ionizirajočega sevanja, vendar še nimajo v celoti urejenega sistema ravnanja z njimi.  

Namen srečanja je predvsem predstaviti že uveljavljene in nove tehnologije ravnanja pred odlaganjem ter možne načine odlaganja iz uporabe vzetih zaprtih virov ionizirajočega sevanja, pa tudi druge vidike urejenega sistema ravnanja z zaprtimi viri sevanja, kot so npr. zakonodajna ureditev področja, politika in strateško načrtovanje, sistemi vodenja in varstvo pred sevanji.

Kot je ob odprtju srečanja poudaril dr. Tomaž Žagar, direktor ARAO – Agencije za radioaktivne odpadke, imamo v Sloveniji sodobno zakonodajo ter jasno strategijo ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, vzpostavljene institucije za nadzor in za ravnanje z odpadki z jasno razdeljenimi nalogami in odgovornostmi ter strokovne kadre. Odlagališče za dokončno odložitev nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov je v fazi načrtovanja.  

Urejenost področja ravnanja z zaprtimi viri v Sloveniji je poudaril tudi direktor tečaja Gert R. Liebenberg iz IAEA. To je bil tudi razlog, da je bila Ljubljana izbrana kot kraj srečanja.  

Nadzor nad opravljanjem javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, izdajo dovoljenj na področju uporabe virov sevanja in registracijo sevalnih dejavnosti in virov sevanja v Sloveniji izvaja Uprava RS za jedrsko varnost. To področje je na srečanju predstavila Vesna Logar Zorn iz URSJV.  

V nadaljevanju je ravnanje z zaprtimi radioaktivnimi viri v Sloveniji predstavila Simona Sučić, vodja sektorja za obratovanje objektov v ARAO. Zaprti radioaktivni viri so razne naprave, ki v ohišju vsebujejo radioaktivni vir sevanja, in se uporabljajo zlasti v industriji, na primer za preiskave materialov, določanje nivoja snovi v posodah, merjenje debeline snovi, npr. papirja, v  medicini pa za obsevanje in v diagnostiki.  

V to skupino sodijo tudi ionizacijski javljalniki požara, ki so še marsikje nameščeni v javnih stavbah in industrijskih objektih, vendar jih postopno zamenjujemo z javljalniki požara, ki ne vsebujejo radioaktivnega vira sevanja.  

Ko uporabniki te naprave prenehajo uporabljati, jih zaradi vsebnosti radioaktivnega vira sevanja ne smejo zavreči. Viri sevanja, vzeti iz uporabe, morajo še naprej ostati pod upravnim nadzorom. Če je mogoče, se jih preda drugemu uporabniku (ponovna uporaba) ali vrne proizvajalcu, sicer pa se jih preda izvajalcu javne službe, ki jih sprejme v skladiščenje ali odlaganje.

Pooblaščeni izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki je v Sloveniji ARAO, ki poskrbi za varno ravnanje z virom sevanja od njegovega prevzema pri uporabniku do uskladiščenja in bo kasneje, ko bo zgrajeno odlagališče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, poskrbel tudi za varno odložitev.  

Dogodek v Ljubljani prvi v okviru medregijskega projekta  

Srečanje v Ljubljani predstavlja prvi dogodek v okviru pravkar začetega medregijskega projekta »Trajnostno ravnanje z zaprtimi viri sevanja od zibelke do groba« (Sustaining Cradle-to-Grave Control of Radioactive Sources).  

Gre za nadaljevanje zelo uspešnega projekta, ki je v preteklih štirih letih potekal v mediteranski regiji, zdaj pa želi Mednarodna agencija za atomsko energijo podobne aktivnosti razširiti tudi na afriške države, Latinsko Ameriko ter nekatere države Azije.

Število v projekt vključenih držav stalno narašča, zdaj jih je 29. Gre večinoma za države, ki nimajo jedrskih elektrarn, uporabljajo pa številne zaprte vire radioaktivnega sevanja. Mnoge med njimi nimajo zagotovljenega niti institucionalnega okvira in njihova pot do ureditve tega področja bo še dolga.  

V štirih letih bodo organizirani številni izobraževalni dogodki  

Namen projekta je, da se tudi v državah, ki še nimajo v celoti urejenega sistema, omogoči in spodbuja varno uporabo virov sevanja, hkrati pa zaščiti ljudi in okolje pred škodljivimi učinki sevanja. V štirih letih trajanja projekta bodo organizirani številni izobraževalni dogodki, ki bodo vsebinsko prilagojeni potrebam držav članic.  

Slovenija je v okviru tega projekta zaprosila za praktično usposabljanje svojega kadra za razstavljanje zaprtih virov radioaktivnega sevanja. Namen obdelave zaprtih virov sevanja je ločitev radioaktivnega vira od neradioaktivnih delov naprave.

Kot še sporočajo iz agencije ARAO, radioaktivni vir nato zapakiramo v ustrezni vsebnik, ki je primeren za nadaljnje varno skladiščenje, neonesnažene neradioaktivne dele naprave pa lahko odstranimo iz skladišča. (mj)