Potekalo je neformalno zasedanje ministrov držav članic EU, pristojnih za energijo, in pozneje še skupno zasedanje ministrov za energijo in okolje.
Ključna tema neformalnega zasedanja ministrov, pristojnih za energijo, je bila energetska varnost ter aktivnosti, ki so potrebne, da se na kratki in dolgi rok izboljša oskrba EU in zmanjša previsoka uvozna odvisnost od enega vira. Večina držav članic je podprla poročilo predsedstva o potrebnih kratkoročnih in dolgoročnih aktivnosti. Evropski združenji sistemskih operaterjev za plinsko in elektroenergetsko omrežje sta predstavili rezultate plinskih stresnih testov, ki bodo uradno objavljeni še v tem tednu. Analiza kaže, da Slovenija ne sodi med države, ki bodo v primeru prekinitev dobav ruskega plina v EU najbolj prizadete, saj v primeru dobro delujočega notranjega trga in uporabe mehanizmov, ki so že na voljo, Slovenija prekinitve ukrajinske tranzitne poti na svojem plinskem trgu ne bi čutila. V skupini prizadetih držav bi bila le v primeru šestmesečne popolne prekinitve uvoza ruskega plina v EU, vendar le do desetih odstotkov oskrbe, ki je potrebna za zadovoljitev vseh potreb. Vendar pa so ob tem poudarili, da rezultati analize slonijo na predpostavkah o vremenu s povprečnimi zimskimi temperaturami.
Slovenija je izpostavila, da je treba v primeru zagotavljanja energetske varnosti podpirati predvsem tiste ukrepe, ki stremijo k dekarbonizaciji energetskega sistema. Prav tako je treba uporabljati vse mehanizme, ki so že na voljo, poskrbeti za dobro delovanje trga ter spoštovati obstoječo zakonodajo.
Na skupnem srečanju evropskih ministrov za energijo in okolje je beseda tekla o podnebno-energetskem okviru 2030. Razprava o tej temi je pomembna v luči prihajajočega oktobrskega Evropskega sveta, ki naj bi sprejel potrebne odločitve o dolgoročni strategiji EU na področju energetske varnosti in podnebno-energetskega okvira do 2030.
Slovenija je pripravljena podpreti cilje novega podnebno-energetskega okvira, ki jih predlaga Evropska komisija, vendar pod pogojem pravične delitve bremen med sektorji in državami članicami. Na srečanju je zato izpostavila predvsem težave, s katerimi se lahko srečamo v primeru preveč ambicioznih ciljev zmanjševanja emisij na področjih, ki niso zajeta v evropski sistem trgovanja z emisijami, posebej v primeru prometnih emisij, ter upoštevanju nacionalnih posebnosti pri določanju prispevkov držav članic na področju obnovljivih virov energije. V razpravi so tudi druge države članice izpostavljale izzive, ki jim jih predstavljajo predlogi Evropske komisije.
Razprava o ciljih in glavnih elementih novega podnebno-energetskega svežnja se bo nadaljevala v okviru priprav na zasedanje Evropskega sveta 23. in 24. oktobra, ko naj bi voditelji dosegli dogovor, ki bo EU omogočil njen prispevek zmanjševanja emisij toplogrednih plinov k prizadevanjem na globalni ravni. (pb)