Včeraj je na fakulteti za elektrotehniko potekala javna predstavitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Po predstavitvenih govorih pa je potekala tudi javna razprava. Prof. dr. Gregor Dolinar je s prijaznimi besedami izrazil čast gostovanja pomembne predstavitve, minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer pa naznanil veseli trenutek v katerem se nahajamo in začenjamo novo pot z načrtom NEPN, ki bo v prihodnosti osnovni dokument, na katerem bo temeljila okoljska in energetska politika. Napovedal je pospešeno solarizacijo Slovenije: že ko je nastopil mandat, so takoj začeli osnovati ukrepe za fotovoltaiko, ker tukaj vidijo velik potencial. Mnogo državljanov si želi imeti svoje elektrarne, ki pa jih ne morejo priključiti na omrežje. Pomembni so širši okoljski cilji, ki si jih je tudi Evropa zadala, ključna v dokumentu pa bodo navodila. Ta bodo šla v smer, da bodo v dokumentu zelo jasni merljivi cilji, kdo mora kdaj kaj narediti. ''Konec je namreč časov, ko se izgovarjamo eden na drugega in je potrebno lastništvo posameznih ukrepov prevzeti nase.'' Dolgoročna raba jedrske energije, opuščanje rabe zemeljskega plina, opustitev rabe ruskega zemeljskega plina, izstop iz premoga. Vse to so dejstva in prelomnice, ki so pred vrati. Javnost in medije je povabil, da podpre proces ustvarjanja načrta NEPN in argumentirano poroča. Verjame, da bomo skupaj zmogli kreirati dober dokument, ki bo tlakoval lepo prihodnost Slovenije, ki bo energetsko, podnebno in družbeno sprejemljiva.
Tina Hočevar s kabineta ministra z Ministrstva za okolje in prostor je poudarila, da so podnebni izzivi, izzivi vseh vladnih resorjev in posameznika naše družbe, zato je k njim treba pristopiti skupaj in celostno. Opozorila je tudi na to, da energetska revščina in pravični prehod ne smeta biti pozabljena ob kreiranju NEPN. Pozvala je tudi k sodelovanju v procesu priprave novega zakona o podnebnih spremembah, pripombe in predloge potencialnih vsebin za ta zakon sprejemajo do 21. oktobra. Dr. Danijel Crnčec z Ministrstrva za infrastrukturo je povedal, da je najprej potrebnoi določiti rezultate projekta, metodologijo in časovnico izvedbe, potem sledi poročanje o izvajanju NEPN in poročanje Komisiji o izvajanju NEPN. Celovito bo potrebno posodobiti strokovne podlage in energetske bilance do leta 2050, na koncu pa posodobiti NEPN skladno z Uredbo 2018/1999 in dopolnitvami, ki izhajajo iz zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55 in REPowerEU. Na koncu bo potrebno oblikovati in voditi celoviti in aktivni podnebni in energetski dialog na več ravneh, ki omogoča vsem deležnikom dejavno sodelovanje in razpravljanje o dolgoročnih scenarijih, napredku in izvajanju NEPN ter njegovi posodobitvi.
Mag. Edvard Košnjek z Inštituta Jožef Stefan je povedal, da je Slovenija večinoma uspešna pri izvajanju ukrepov sprejetih pred NEPN-om, manj uspešna pa je pri izvajanju dodatnih ukrepov sprejetih z NEPN-om. Poleg tega prihaja do zamud zaradi pomanjkanja potrebnih kadrovskih kapacitet. Slovenija je v letu 2020 izpolnila cilje na področju emisij TGP ter energetske učinkovitosti, za doseganje višjih ciljev v letu 2030 pa bo potrebno izvajanje ukrepov bistveno okrepiti, zlasti pri prenovi stavb ter tehnološkem prehodu v industriji in uvesti dodatne ukrepe. Energetska učinkovitost mora biti na prvem mestu, pomembna pa je tudi njena dostopnost, ki mora postati prednostna usmeritev podnebno energetske politike. Delež OVE brez statističnega prenosa v letu 2020 ni dosegel cilja, zato bo odpravi ovir na tem področju, še posebej umeščanju v prostor, treba nameniti bistveno več pozornosti. Kljub opaznemu napredku pri izvajanju ukrepov za trajnostno mobilnost bodo za doseganje ciljev potrebni bolj ambiciozni ukrepi in njihovo hitrejše izvajanje, kar zahteva tudi močno politično podporo tako na lokalni kot državni ravni. Velik zaostanek in premajhna vlaganja v električno distribucijsko omrežje pa bo povzročilo, da bo le-to kmalu postalo glavno ozko grlo zelenega prehoda v Sloveniji, zato je neizvajanje ukrepov NEPN na tem področju alarmantno. Katarina Muha z inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana je predstavila odnos javnosti do obnovljivih virov energije. Najbolj smo Slovenci naklonjeni Fotovoltaiki, na drugem mestu je vetrna energija, sledijo ji hidroelektrarne, potem pa še biomasa, jedrska in energija na zemeljski plin. Mag. Stane Merše z Inštituta Jožef Stefan pa je na koncu predstavitev spregovoril o trajnostno razvojnih potencialih in izzivih, izzivih posodobitve načrta NEPN, ter prihodnosti zemeljskega plina in alternativ. Potrebno je razogljičenje oskrbe s plini, zeleni tehnološki prehod v industriji in povezovanje energetskih sektorjev.