Gre za pomemben korak pri uresničevanju razvojnih načrtov cementarne, ki do leta 2025 načrtuje več kot tretjino električne energije, potrebne za proizvodni proces, pridobivati iz lastnih OVE. Izgradnjo elektrarn je izvedlo podjetje Interenergo, ki s tem širi investicije v sončne elektrarne po modelu energetskega pogodbeništva.
Na strehah hal v kamnolomu v Anhovem zdaj obratuje sončna elektrarna s površino enega in pol nogometnega igrišča. Predvidena letna proizvodnja električne energije je 2.120 MWh ur, kar ustreza letni porabi približno 500 povprečnih gospodinjstev. Z novo sončno elektrarno bodo v Anhovem izpuste CO2 zmanjšali za 995 ton na leto.
Sodelovanje med Interenergom in Salonitom Anhovo pa z začetkom obratovanja omenjene sončne elektrarne še ni zaključeno, saj je v teku gradnja dodatnih 1,5 MW sončnih elektrarn na strešnih površinah, ki bodo v obratovanje prešle v jeseni.
Kot je povedal član uprave Salonita Anhovo mag. Dejan Zwitter, je objektivno gledano izgradnja tako velike sončne elektrarne v manj kot enem letu resničen uspeh, v bodoče pa si želijo podobne projekte izvesti še hitreje. To jim narekujeta njihova odgovornost do naslednjih generacij in tudi skrb za delovna mesta, ker se morajo vsak dan truditi, da ostanejo konkurenčni. Ta naložba je konkreten korak k večji samozadostnosti na področju energije, kar je v teh časih zanje zelo pomembno. Za Slovenijo pa je pomembna samozadostnost na področju strateške gradbene surovine, cementa, ki ga zagotavlja cementarna in ob tem upošteva najvišje okoljske standarde, je še poudaril.
Z lastno proizvodnjo električne energije iz OVE podjetja v precejšnji meri poskrbijo tudi za energetsko samozadostnost. Poleg energetskih in finančnih prihrankov pa je boniteta tovrstnih rešitev še zmanjšanje odvisnosti od volatilnosti cen energentov. Direktor energetskih storitev Interenerga Mohor Vrhovnik je ob tem povedal, da jim je izgradnja sončnih elektrarn, ki so med največjimi v Sloveniji, kljub izjemno turbulentnim časom uspela v zelo kratkem času, hkrati pa vse trenutne okoliščine, kot so višanje cen energentov, dobavna kriza in politike EU kažejo, da je bila odločitev Salonita Anhovo za prehod na brezogljični vir električne energije strateško modra. Kot je še poudaril, verjamejo, da bo v prihodnje takšnih odločitev podjetij v Slovenji še več, v Interenergu pa bodo še naprej na voljo vsem potencialnim partnerjem za hitro in kakovostno realizacijo njihovih zelenih namer. (pb)