Projekti so bili izbrani na podlagi predhodno objavljenih razpisov, poleg Slovenije pa so zeleno luč komisije dobili še okoljski in trajnostno obarvani projekti iz še desetih evropskih držav, in sicer Cipra, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Latvije, Litve, Nizozemske in Poljske. Po ocenah komisije, gre za primere ukrepov, ki bodo prispevali k uresničevanju ključnih ciljev evropskega zelenega dogovora v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo, vseh 11 projektov pa naj bi skupaj pritegnilo za več kot 10 milijard evrov dodatnih sredstev, kar bo bistveno povečalo danes dodeljena sredstva, da bi dosegli resnične spremembe na terenu.
Evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je ob tej priložnosti izpostavil, da integrirani projekti omogočajo državam članicam, da združijo dodatne vire financiranja EU, vključno s kmetijskimi, strukturnimi, regionalnimi in raziskovalnimi skladi, pa tudi nacionalne vire in naložbe zasebnega sektorja in dodal, da so tovrstni projekti v okviru programa LIFE eno glavnih orodij za uresničevanje zelenega prehoda z izvajanjem usmerjenih sprememb na terenu, pri čemer lahko s temi projekti države članice ozelenijo svoja gospodarstva, obnovijo naravo in biotsko raznovrstnost ter izboljšajo svojo odpornost.
Slovenija je sicer kandidirala s projektom izboljšanje slovenskega krožnega gospodarstva (LIFE IP RESTART). V Sloveniji je bilo namreč ugotovljenih več ovir za doseganje ciljev EU pri recikliranju odpadkov, vključno s pomanjkanjem skladne zakonodaje, nezadostnimi zmogljivostmi za recikliranje ter nizko družbeno sprejemljivostjo postopkov recikliranja in nastalih proizvodov, pri čemer naj bi omenjeni projekt pomagal pri premagovanju teh ovir. Predstavljenih bo šest krožnih rešitev za problematične in obsežne tokove odpadkov ter zagotovljeno obsežno uvajanje rešitev za doseganje skladnega in celovitega izvajanja nacionalnih ciljev ravnanja z odpadki in preprečevanja njihovega nastajanja. Pričakuje se, da naj bi se na ta način do leta 2030 odpadki z recikliranjem zmanjšali za 60 odstotkov in bo dosežena 50-odstotna stopnja recikliranja nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov. Cilj je tudi doseči 70-odstotno stopnjo recikliranja komunalnih odpadkov, z izboljšanjem zbiranja, obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predelave materialov pa zmanjšati emisije CO2 za 20 odstotkov. V okviru omenjenega projekta naj bi nastalo tudi 250 novih delovnih mest.