Letošnje leto z rekordno malo padavin v prvih osmih mesecih, zaradi česar so morali poleti celo večkrat ustaviti obratovanje HE Solkan na Soči, se bo v zgodovino elektrogospodarstva zapisalo kot eno hidrološko najslabših. Nekaj upanja v izboljšanje celoletnih rezultatov sicer ob pričakovanih jesenskih padavinah ostaja, a precejšnjega izpada hidroproizvodnje zagotovo ne bo mogoče nadoknaditi. Drugače pa so hidroelektrarne v prvih osmih letošnjih mesecih v prenosno omrežje skupno oddale le milijardo 852,9 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma zgolj dobrih 53 odstotkov lanskih količin. Dejansko dosežena proizvodnja je bila tudi za 36 odstotkov manjša od prvotnih bilančnih napovedi, kar potrjuje, da gre res za izjemna odstopanja od letnih povprečij.
Za čim večjo pokritost potreb po električni energiji z domačimi viri so tako morali s polno močjo obratovati drugi proizvodni objekti, pri čemer sta se še posebej izkazala naša najmočnejša proizvodna objekta. Tako je nuklearna elektrarna Krško v navedenem obdobju v prenosno omrežje oddala 3 milijarde 946,9 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, termoelektrarna Šoštanj pa je prispevala 2 milijardi 122,7 milijona kilovatnih ur ali za 8,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Iz domačih virov smo tako v prvih osmih letošnjih mesecih uspeli zagotoviti 8 milijard 98,7 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 10,2 odstotka manj kot lani in za 11,6 odstotka manj od prvotnih bilančnih napovedi.