V pripravi Nacionalni program varstva okolja do leta 2030

Temeljno izhodišče za pripravo Nacionalnega programa varstva okolja do leta 2030 (NPVO 2030) je trajnostni razvoj Slovenije. Torej razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe. Po desetletjih le delno uspešnih prizadevanj za dosego tega cilja je mednarodna skupnost septembra 2015 namreč sprejela Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je univerzalna in na uravnotežen način povezuje 17 ciljev z vseh treh razsežnosti trajnostnega razvoja: gospodarske, socialne in okoljske. Poleg tega pa so razlog za pripravo še druga izhodišča. Eden izmed njih je, da s programom začrtamo usmeritve in cilje za varstvo okolja v Sloveniji, kar pomeni, da program ne bo zadeval le politike varstva okolja, temveč tudi druge politike, ki vplivajo na stanje okolja ali v okviru katerih se izvajajo ukrepi, ki prispevajo k varstvu okolja (gospodarska, energetska, prometna, zdravstvena, vzgojno-izobraževalna in druge). Izhodišča za njegovo pripravo so tudi Poročilo o izvajanju NPVO 2005-2012, Poročilo o stanju okolja v Sloveniji 2017 in že sprejeti slovenski strateški in operativni programi, ki vplivajo na varstvo okolja. Poleg tega pa še strateški dokumenti EU na področju varstva okolja, kot sta na primer:  Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2015 in Okoljski akcijski program ter strateški dokumenti na globalni ravni – na primer Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.

Nacionalni program varstva okolja bo pripravljen z vizijo, povzeto po 7. Okoljskem akcijskem programu EU, ki pravi, da leta 2050 živimo dobro znotraj okoljskih omejitev našega planeta. Naša blaginja in zdravo okolje izhajata iz inovativnega, krožnega gospodarstva, kjer se nič ne zavrže in kjer se naravni viri upravljajo trajnostno, biotska raznovrstnost pa je zaščitena, cenjena in obnovljena na način, ki krepi odpornost naše družbe. Naša nizkoogljična rast je že dolgo ločena od rabe virov in narekuje tempo varni in trajnostni globalni družbi. Za doseganje tega dolgoročnega cilja bodo v NPVO 2030 opredeljeni: cilji varstva okolja z ukrepi in nalogami okoljske politike in usmeritvami za delovanje drugih politik za doseganje ciljev varstva okolja ter podporni ukrepi za doseganje ciljev. Cilji varstva okolja bodo določeni za vsebinske sklope:  varovanje, ohranjanje in obogatitev naravnega kapitala, z viri gospodarno in nizkoogljično gospodarstvo, ter varstvo pred okoljskimi pritiski in tveganji za zdravje in dobro počutje ljudi.    

Prvo področje tematskih usmeritev bo obravnavalo varovanje, ohranjanje in obogatitev naravnega kapitala, pri čemer kot naravni kapital razumemo biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, gozdove, tla, vode, zemljišča in zrak. Varovanje in ohranjanje naravnega kapitala je temelj preživetja in razvoja družbe. NPVO 2030 bo v tem delu obsegal usmeritve in ukrepe za ohranjanje narave, varstvo tal pred onesnaženjem in degradacijskimi procesi, doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja voda ter trajnostno rabo voda, trajnostno rabo zemljišč ter varovanje gozdov.    

Drugo področje tematskih usmeritev bo obravnavalo usmeritve in ukrepe za prehod v gospodarstvo, ki je z viri učinkovito in nizkoogljično. Ob zavedanju, da se v Sloveniji na tem področju že izvajajo ukrepi in da se pripravljajo ali so pripravljeni programi ukrepov za prehod v nizkoogljično in z viri gospodarno družbo (na primer: okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, programi na področju razvoja industrije, energetike, prometa, ravnanja z odpadki, ….) bodo v NPVO 2030 določene daljnoročne usmeritve oziroma dodatni ukrepi za doseganje ciljev nizkoogljične in z viri gospodarne družbe, ki bodo zadevali predvsem krožno gospodarstvo, nizkoogljične tehnologije, proizvodnjo in storitve ter trajnostno potrošnjo.     

Tretje področje tematskih usmeritve bo obravnavalo varstvo ljudi pred okoljskimi pritiski in tveganji. Obsegalo bo zlasti zagotavljanje kakovosti zraka, obvladovanje izpostavljenosti hrupu v okolju, zagotavljanje kakovosti pitne in kopalne vode, obvladovanje izpostavljenosti GSO in kemikalijam, sanacijo prekomerno onesnaženih ali okoljsko degradiranih območij ter prilagajanje na podnebne spremembe.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) načrtuje, da bodo pomembni podporni ukrepi, s katerimi bodo doseženi zastavljeni cilji, obsegali predvsem: boljše izvajanje okoljske zakonodaje, boljše znanje o okolju, o prihodnjih izzivih in možnih odzivih, vključevanje okoljskih ciljev v politike in delovanja drugih sektorjev, vključevanje varstva okolja v sisteme vzgoje, izobraževanja in usposabljanja ter informiranje in ozaveščanje za varstvo okolja in zagotavljanje naložb za izvajanje okoljske in podnebne politike ter upoštevanje okoljskih stroškov.

MOP si je zadal več korakov do izdelave NPVO 2030. Najprej je tu Načrt za pripravo NPVO 2030 (marec - april 2017), s katerim v postopek nastajanje dokumenta želijo vključiti mnenja javnosti. Namenjen je strokovni javnosti, oblikovalcem politik na področjih, povezanih z varstvom okolja, nevladnim organizacijam na področju varstva okolja in ohranjanja narave ter zainteresiranim državljankam in državljanom, da podajo odzive nanj. S tem pa želijo začeti razpravo o usmeritvah razvoja varstva okolja v Sloveniji do 2030. Nato bo MOP pripravil Poročilo o izvajanju NPVO 2005-2012 in v zgodnji fazi priprave NPVO 2030 izvedel posvetovanje z javnostjo. Nazadnje se bo s poročilom o izvajanju NPVO 2005-2012 in z Načrtom priprave NPVO 2030 seznanila še vlada.

V drugem koraku bo MOP pripravil osnutek NPVO 2030 (april – september 2017) in ga dali v javno obravnavo. V tretjem koraku bo (september – november 2017) bo MOP po zaključku javne obravnave in celovite presoje vplivov na okolje pripravi predlog NPVO 2030. Potekala bodo medresorska usklajevanja predloga NPVO 2030, usklajen dokument pa bo nato predlagan vladi v potrditev. V zadnjem koraku pa bo vlada potrjen NPVO 2030 posredovala v obravnavo in sprejem DZ.